Plapolá bandero brezjansko.
Svetogorska zastava.
Pritrkujejo véliki zvonovi.
Gre procesija v baziliko lujansko.
Nad mestom tujim slovenska pesem plava
v domovini novi.
Narod v Narodu z Marijo, trikrát Čudotvorsko:
Marija Lujanska v kreoljski kareti
s pesmijo slovensko čez trg se pomiče –
z Marijo Brezjansko… z Marijo Svetogorsko…
Tako je slovensko procesijo v Lujánu opisal dr. Tine Debeljak v pesmi Lujanski romar (zbirka Mariji, 1954). Slovenski narod hodi čez trg in življenje z Materjo v treh oblekah.
V novi svet so slovenski priseljenci najprvo prinesli Svetogorsko podobo:
Med obema svetovnima vojnama se je v Argentino priselilo veliko Slovencev, predvsem s Primorske (okoli 30.000). Prvi izseljenski duhovnik. gospod Jože Kastelic, je umrl leta 1940 ob poiskusu, da bi prišel na vrh Aconcague. Njegovo delo je nadaljeval “gospod Janez” Hladnik. Na romanju leta 1936 je oče Stanko Troha že nosil bandero s podobo Svetogorske Marije. Ko ga on fizično ni mogel več nositi je to nalogo prevzel njegov sin Andrej in sedaj že vnuki in pravnuki gospoda Stanka. In tako letos obhajamo 90-letnico te skupne in družinske tradicije.
(Po Oznanilu, letnik 68 št. 24, 8. 5. 2016)
Spomin na nastanek prve podobe, ki je pred 90 leti prvič spremljala Slovence na romanju v Luján ni točno ohranjen. Današnja bandera, ki jo vsako leto srečamo v Lujanu in na romanju v cerkev Lurške Matere božje v Santos Lugares, pa že ni več tista originalna izpred 90 let ampak novejša replika.
Zgodba Svetogorske podobe:
Tako je za Svobodno Slovenijo zapisal Renato Podbersič l. 2017, ob 300-letnici njenega okronanja:
Primorci in še posebej Goričani smo zelo navezani na romarsko Sveto Goro, kjer že stoletja kraljuje Marijina bazilika s svojo milostno podobo. Tam se je leta 1539 pastirici Urški Ferligojevi, domačinki iz Grgarja pri Gorici, prikazala Marija.
Tedanji oglejski patriarh Grimani je cerkvi na Sveti Gori sredi 16. stoletja podaril sliko na cedrovem lesu. Na njej je podoba Marije z Jezusom v naročju, ob njej pa prerok Izaija in sv. Janez Krstnik. Delo pripisujejo beneškemu slikarju Jakobu Palmi starejšemu, s pravim imenom Jacopo Negretti. Janez Krstnik na Marijini levici s prstom kaže na Jezusa, napis na njegovi romarski palici pa oznanja: »Glejte, Jagnje Božje!«.
(https://svobodnaslovenija.com.ar/285-2/)
Umetniška podoba Svetogorske Marije pa ima stalno mesto tudi v cerkvi sv. Rafaela v buenosaireškem predelu Villa Devoto, kjer se je dolga leta mesečno brala sv. maša v slovenščini.
Pripravila Mariana Poznič
