Poslanci NSi, SLS, FOKUS ter SDS in Demokratov so 11. maja vložili predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč.
“Zadostiti želimo civilizacijski normi, ki nalaga dostojen pokop in pravico do spomina.
Gre za korak, ki priznava osnovno dostojanstvo vsakega človeka. Ocenjujemo, da je nastopil čas, ko bi morala celotna slovenska politika vsem žrtvam vojn izkazati pieteto in tako neobremenjeno s preteklostjo ustvarjati prihodnost”, so ob vložitvi predloga zakona napisali na spletni strani stranke Nova Slovenija.
V samem uvodu zakona pa piše: “Predlog zakona sledi splošno sprejetim občečloveškim in civilizacijskim vrednotam, zlasti pravici do groba in pietetnega spomina vseh umrlih in trpečih. Ohranjanje zgodovinskega spomina krepi zavest o grozotah različnih totalitarnih sistemov. Samo na tak način lahko preprečimo ponovitve nasilnih in krvavih dejanj naše polpretekle zgodovine.”
Najvažnejše rešitve, ki bi jih potrditev zakona prinesla, so:
– 17. maj se znova razglasi za nacionalni spominski dan na žrtve komunističnega nasilja.
Z razglasitvijo nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja zakon želi vsem svojcem umrlih, preganjanih in trpečih ter vsem, ki so bili žrtve komunističnega režima, omogočiti dostojno in pietetno obeleževanje spomina na krute dogodke naše polpretekle zgodovine.
– Posmrtni ostanki žrtev se pietetno in trajno pokopljejo na pokopališču Žale v Ljubljani.
Z zagotavljanjem najvišjih standardov pietete in spoštljivosti, se določa poseben prenos posmrtnih ostankov vseh žrtev povojnih pobojev na pokopališče Žale v Mestni občini Ljubljana.
– Uredi se analiza DNK in postopek identifikacije žrtev.
Določa se natančen postopek zbiranja bioloških vzorcev ter opredeljuje, kateri pristojni organ je odgovoren za njihovo odvzemanje in upravljanje. Posebej je urejeno tudi ravnanje z vzorci, ki jih predajo svojci, kadar izrazijo željo po identifikaciji posmrtnih ostankov.
Pomemben del zakonske ureditve predstavlja analiza DNK in postopek identifikacije žrtev, ki vključuje primerjavo genetskih vzorcev z živimi sorodniki ter med samimi posmrtnimi ostanki, kadar gre za skupinske ali delno ohranjene najdbe.
– Izdaja mrliških listov
Na upravni ravni zakon uvaja tudi izdajo mrliških listov za žrtve vojne in revolucije po uradni dolžnosti, pri čemer se kot podlaga uporablja seznam »Žrtve II. svetovne vojne« Inštituta za novejšo zgodovino. V mrliški list se kot vzrok smrti praviloma vpiše uboj, kot leto smrti pa leto 1945, razen če obstajajo verodostojni podatki, ki kažejo drugače.
Mrliški listi morajo biti izdani v roku šestih mesecev po uveljavitvi zakona, o njihovi izdaji pa se javno obvesti na način, primerljiv z objavo preklicev uradnih dokumentov zaradi izgube ali kraje.
– Omogočeno bo iskanje odgovornosti po Kazenskem zakoniku.
Policija, državno tožilstvo oziroma preiskovalni sodnik morajo ob odkritju posmrtnih ostankov v vojnem grobišču postopati po zakonu, ki ureja kazenski postopek. Vodenje in usmerjanje vseh preiskovalnih dejanj policije v zvezi z vojnim grobiščem, predvsem pa v zvezi z identiteto žrtev, storilci in okoliščinami smrti prevzame državno tožilstvo oziroma preiskovalni sodnik.
Celoten zakon je dostopen na tej povezavi: 20260511_Zakon-o-pokopu_vlozen_pravi.pdf
Potomci žrtev komunističnega nasilja pozdravljamo ta predlog zakona in upamo, da bo zakon kmalu sprejet. Prepričani smo, da se tem zakonom, pietetnim pokopom vseh žrtev prikritih grobišč in ponovnim uveljavljenjem dneva spomina na žrtve komunizma, naredi velik korak k spoznanju resnice in spravi slovenskega naroda.
