V soboto, 13. junija, je naša RAST LV imela poslovilni večer! Začeli smo ob 19.30 v Cerkvi Marije Pomagaj s sv. mašo, ki jo je daroval g. Robert Brest s somaševanjem g. Francija Cukjatija z namenom, da bi Sv. Duh razsvetljeval potnike z darovoma modrosti in razuma in da bi imeli bogato doživetje ob obisku svojih korenin. Ministrirali so bratje petošolcev. Petje so vodili dijaki RAST-i 55. Berila so brali Olgi Bohinc Vester, mama dijaka, Milena Zupanc, voditeljica RASTI-I v Sloveniji in Luci Vomberger, kot učenka.

Med pridigo jim je g. Robert želel lepo pot, naj bi bili hvaležni staršem in Bogu za prejete darove. Prošnje sta brala sošolca Julieta Fernandez Burja in Ivan Petkovšek. Darove so prinesli k oltarju starši, darovali so tudi majico in zastavo RAST-i, kot simbol prijateljskih vezi.

Zaključili smo sv. mašo z božjim blagoslovom in namenom, da bi vsak od nas bil Jezusov delavec na njegovi njivi, da bi Devica Marija spremljala našo RAST, da bi jih Bog vodil, varoval in blagoslavljal in da bi Jezusov glas ponesli v svet.

Sledil je program v dvorani škofa Rožmana. Najprej je Marjan Boltežar pozdravil vse navzoče in povabil dijaka Anne Indihar in Santiaga Casavilla, da bi predstavila program. Prizor RASTi so naslovili “ In peli bomo, dokler bomo govorili. Slovensko govorili, zato dvakratno peli.” Vsebuje ples in pesmi in pokaže to, kar so: argentinski Slovenci, ki so prejeli bogato dediščino dveh kultur.

Nastopili so dijaki, ki bodo letos 24. junija potovali v Slovenijo. Oder je bil okrašen z zastavami Argentine in Slovenije. Predstavili so se vsi dijaki letošnjega petega letnika SSTRMB v uniformi in s slovenskimi rutami narodne noše. Najprej so recitirali poezijo dr. Tineta Debeljaka “Smo presajeno drevo”, zapeli pesem “Slovenija brez mej” (avtor Miha Klemen) in recitacijo “ Obljuba” Ludovika Ceglarja. Nato so se ob zvoku slovenske folklore zavrteli in predstavili, kako so stari starši odšli iz Slovenije in prišli čez ocean v novo neznano državo, ki je danes našim dijakom tudi domovina: Argentina. S svetlomodrimi rutami – tipični argentinski robčki – okoli vratu, so zaplesali ples chacarera – to je najbolj reprezentativen ples argentinske folklore. Sledila je pesem v španščini “Solo le pido a Dios” Leona Gieca, s spremstvom kitar in “cajas vidaleras” – argentinski tipični bobni -, kar je poživelo ritem in zvok. Nato recitacija “Mati, Domovina, Bog” tudi Ludovika Ceglarja. Za konec programa pa so zapeli himno RAST-i LV, “Kar glej naprej”, melodija “Don’t look back in anger” – Oasis, besedilo pa sta spisala Jana in Viki Kastelic ter mladi iz RAST-i LV. Ob končani pesmi, pa so predstavili še zastavo RAST-i LV, ki ima narisan njihov grb, okvir Slovenije in Argentine in imena vseh 14 dijakov ter njihovih voditeljev, ki jih bodo spremljali v Slovenijo: Tomi Kastelic, Gabrijela Oblak in Milena Zupanc.

Program si lahko ogledate na povezavi   https://svobodnaslovenija.com.ar/rast55/Program-RAST55.pdf

Ravnateljica Slovenskega Srednješolskega Tečaja Marka Bajuka, prof. Julka Furlan, jim je podala nekaj besed v pozdrav. Najprej jih je spomnila, koliko obletnic so zadnja leta praznovali: 65 let tečaja, 80 let izseljenstva starih staršev, 50 let Cerkve Marije Pomagaj, 35 let samostojnosti Slovenije, in da so tudi oni del vsega tega. Povedala jim je zgodbo, katere nauk je, da se lahko odločijo, da imajo na eno isto vprašanje tri različne odgovore, glede na vizijo ciljev. Lahko bi samo rekli, da polagajo opeke ali gradijo steno, ali pa bi lahko rekli, da gradijo katedralo, ki bo trajala stoletja. To bo odvisno perspektive, za katero se bodo odločili v življenju. Voščila jim je srečno pot in srečno vrnitev nazaj.

V imenu staršev jih je nagovorila Sonja Petkovšek Boltežar, jih pozdravila in se spomnila, kako hitro teče čas naprej. Podala jim je seznam – “check list” – za potovanje, kaj bi dali v kovček. Naštela je: dobro voljo, empatijo, radovednost, odgovornost in spoštovanje in še hvaležnost. Prosila je Lujansko Mati Božjo, naj jih varuje na tej poti iz Argentine, in Marijo Pomagaj, naj jih sprejme pod svojim plaščem v Sloveniji. Da jih bomo starši tukaj spremljali z molitvijo, da bi se vrnili obogateni z nepozabno izkušnjo s tega potovanja v deželo njihovih korenin, ko bodo videli na lastne oči vse, kar jim že leta odmeva v ušesih.

Napovedovalec se je v imenu staršev zahvalil za pripravo Almanaha – letos z naslovom “Tečaj skozi leta” – Tatjani Modic Kržišnik, za odgovornost pregledovanja spisov, Eriki Indihar pa za lepo oblikovanje almanaha in triptiha.

Almanah si lahko ogledate na povezavi https://svobodnaslovenija.com.ar/rast55/

Zahvalili smo se Andrejki Vombergar Štrfiček za zamisel programa in učenje recitacij, Pavlinki Vombergar Paulise, ki je učila pesmi in recitacije vsako soboto in koordinirala vaje, Marcelu Carte in Valentini za učenje plesov, Maksiju Znidaršiču za učenje cajas vidaleras ter Viki in Jani Kastelic za spis besedila Himne.

Zavala je bila tudi za Aleksa Šuca, za luči in zvok, Marku Vombergarju za fotografije in Juanu Decimi za film poslovilnega večera.

Vse to pa je bilo mogoče hvala staršem, profesorjem, SSTRMB, Uradu vlade Republike Slovenije za Slovence v Zamejstvu in po svetu za finančno podporo ter Zedinjeni Sloveniji za posredovanje.

Na koncu pa so starši poskrbeli za prigrizek in druženje ob pogrnjenih mizah.

Čez deset dni bo RAST LV odpotovala v Slovenijo in obiskala poletno šolo slovenskega jezika. Imela bo več predstav, obisk raznih točk po Sloveniji in se povzpela na Triglav, če bo vreme naklonjeno. Srečno pot!

Potovanju lahko sledite na omrežju Instagram https://instagram.com/rast55_?igsh=OWIzemFoNnU4bjZ5  ali RAST55.

RAST LV

__________

Nagovor ravnateljice SSTRMB prof. Julke Furlan

Bodite vsi prav lepo pozdravljeni! 

Počasi in potrpežljivo je minilo še pet let tečaja. V tem času ste se marsičesa naučili ter veliko lepega doživeli kot učenci in prijatelji. 

Vaša je Rast velikih praznovanj. Lani smo praznovali 80 let izseljenstva naših prednikov, 65-letnico tečaja Marka Bajuka, pred par leti 50. obletnico Cerkve Marije Pomagaj. Letos pa smo imeli priliko ogleda čudovitega filma Naša Kri, povzetek, ki nam je postavil živo pred oči žalostno zgodovino povojne Slovenije. In pred dnevi, 30. maja, smo obiskali dve zanimivi točki Emigrant Hotel in muzej El Conventillo slovenskega umetnika Marjana Gruma. Koliko lepih in dragocenih spominov! In še to: vi ste generacija tretje argentinske zveze mundiala leta 2022. Kdo ve – morda boste letos pride tudi četrti. 

Vsi profesorji Tečaja se veselimo vašega potovanja, ki bo skoraj zaključek vaše slovenske srednješolske poti. Upamo, da boste uživali v skupnem odkrivanju Slovenije, ki vam že od otroških let veliko pomeni. Posebej priporočamo, da hvaležni vsem, ki so omogočili to potovanje, izkoristite priložnost za poglobitev znanja slovenščine. In spomnite se, da kjerkoli boste, ljudje vas prepoznajo predvsem kakor učenci Slovenskega Srednješolskega Tečaja Marka Bajuka v Argentini. 

A cada grupo de 5.º año, antes de emprender el viaje como Rast, nos gusta compartirles un cuento, una historia que pueda ayudarnos a reflexionar. El siguiente es el de ustedes. 

Un señor caminaba distraídamente por la calle cuando vio a tres albañiles trabajando con empeño. Se detuvo interesado, y les preguntó: 

—¿Qué están haciendo?

El primero lo miró y respondió: 

—Estoy colocando ladrillos. 

El segundo dijo: 

—Estoy construyendo un muro. 

Y el tercero respondió entusiasmado: 

—Estoy construyendo una hermosa catedral que perdurará durante siglos.

Tres respuestas, tres perspectivas diferentes.

Esta tercera perspectiva es la que tenía un arquitecto llamado Antoni Gaudí cuando en 1882, comenzó la construcción de la majestuosa Basílica de la Sagrada Familia en Barcelona. 

Tal como mostraron los medios, el pasado 10 de junio como parte de su visita pastoral a España, vimos la llegada a Barcelona del papa León XIV para bendecir la magnífica Torre de Jesucristo de 172,5 metros, que corona la basílica cuya construcción ha requerido casi 150 años. 

Miles de personas trabajaron en ella a lo largo del tiempo. Algunos simplemente colocaban ladrillo sobre ladrillo, como el primer albañil del cuento. Otros eran conscientes de que estaban levantando los muros de un importante edificio. Pero Gaudí tenía una perspectiva única y soñó un proyecto grandioso. Comprendió la profundidad del misterio de Dios y la plasmó en cada detalle de la catedral para que, a través del tiempo, su belleza conmoviera el corazón de cada visitante.  

¿Y qué tiene que ver esta historia con su viaje?  

En este viaje, como en tantos proyectos importantes de la vida, lo fundamental es la actitud; es la perspectiva con la que se emprende el camino. 

Puedes decidir poner bien ladrillo sobre ladrillo, puedes intuir estar haciendo la pared de una estructura extraordinaria, o bien puedes ir construyendo la maravilla de una hermosa catedral de experiencias y recuerdos que durará para toda tu vida. 

De ustedes depende, tengan siempre la buena onda necesaria para cumplir con todo lo que está bien y ayúdense entre ustedes para lograrlo. Estén dispuestos a colaborar con todo lo organizado como grupo, con sus padres, con los guías, en el tečaj. Recuerden que hay mucha gente detrás que con su aporte hicieron posible este día. 

Y si alguna noche teniendo el corazón en calma contemplan el cielo, estén atentos y tal vez escuchen una Voz, que les dice: 

«Soy Jesús, estoy a tu lado. Estoy pintando la naturaleza, estoy fortaleciendo tu raíz eslovena que te suma y te hace mejor. Observa, siempre estoy cerca, no me dejes fuera…  diseñemos experiencias, vayamos moldeando corazones, y juntos estaremos construyendo vida, vida en abundancia.» 

Dragi voditelji Tomaž, Gabi in Mile kar mirno na pot – otroci bodo ves čas pridni. Spremljali vas bomo z molitvijo Mariji Pomagaj in Angelu Varuhu naj vas branita vsega hudega. 

Želimo vam vse dobro, lepo vreme in srečno pot!