Prekmurje vabi in daje
_____
Ob stoletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom še bolj spoznavamo našo domovino, še posebej tiste dele domovine, ki so na obrobju, a so po svojem naravnem in kulturnem bogastvu neprecenljivi biseri.
Pokrajina med Muro in Srebrnim bregom je vabljiva in prijazna za pohodnike in kolesarje ter za vse druge popotnike. Ponuja nam najprej raznovrstne naravne lepote. Lahko občudujemo reko Muro s šestimi cestnimi mostovi in dvema železniškima ter z nekaj brodi, ki še vozijo in spominjajo na nekdanje čase. Pokrajina ob Muri nudi mrtve rokave z lokvanji in ribami, privlači štorklje, ki si po travnikih iščejo žabe in drugo hrano. Preko ravnih pšeničnih polj pridemo do prvih obronkov Goričkega, kjer v borovih gozdovih najdemo različne gobe in srečamo gozdne živali. Zlahka se povzpnemo na najvišjo prekmursko vzpetino, na 418 m visok Sotinski breg ali Kuglo, s katerega občudujemo ledavsko dolino in bližnje avstrijske griče. S Srebrnega brega (404 m) v bližini tromeje se odpre pogled v slovensko Porabje in v Avstrijo. Prijetno se je ustaviti ob (umetnih) jezerih: ob ledavskem, bukovniškem ali drugih manjših (hodoško, šalovsko…), ki poživljajo že tako pestro pokrajino.
Na tem razmeroma malem prostoru živijo poleg Slovencev še Madžari (v Lendavi in okolici) in Romi (Cigani). Predvsem v ravninskem delu so prebivalci večinoma katoličani, na Goričkem pa živi tudi precej evangeličanov in nekaj pripadnikov drugih ver (binkoštniki, kalvinci), kar je posledica razmer v preteklosti, ko so tej pokrajini vladali tujci.
Kulturno bogastvo Prekmurja pomenijo predvsem cerkve. Ogledamo si lahko stare cerkve (Martjanci, Turnišče, Selo, Domanjševci, Tišina, Gornji Petrovci – Nedela), ali novejše (Odranci s Kregarjevimi freskami, Pertoča z Rupnikovim mozaikom). To podobo dodatno bogatijo kapele, ki stojijo skoraj v vsaki vasi in se vsaj občasno v njih opravlja bogoslužje, ter križi, kamniti in leseni, ki govorijo o veri tamkajšnjih prebivalcev. Pokrajino lepšajo zvoniki, posebej tisti samostoječi (Kamovci, Dolič, Boreča, Ocinje). Zanimiv je tudi ogled pokopališč, ki so v vsaki vasi, ponekod tudi dve (katoliško in evangeličansko).
Duhovno podobo Prekmurja oblikujeta dva Božja služabnika: Danijel Halas in Alojzij Kozar. Halasovo življenje lahko spoznavamo na Halasovi romarski poti, ki povezuje kraje, kjer je živel (Črensovci, Hotiza, Lendava, Velika Polana). Leta 2012 je bil postavljen križev pot na Hotizi, (štirinajst križev, ki je vsak nekoliko drugačne oblike in govori ne le o Jezusovem trpljenju, temveč tudi o trpljenju Božjega služabnika). Krona te poti je grob Božjega služabnika v Veliki Polani in tamkajšnja cerkev, kjer je deloval. Življenje Božjega služabnika Alojzija Kozarja nam predstavljajo knjige, ki jih je pisal in jih je župnija Odranci že izdala v zbirki zbrana dela Lojzeta Kozarja. Na Božjega služabnika nas v Odrancih spomni cerkev Svete Trojice, ki jo je skupaj z verniki gradil v težkih povojnih letih, kip v parku pred cerkvijo in grob na bližnjem pokopališču, ki ima umetniško oblikovan spomenik in dodano ploščo s kronogramom, ki ga je sestavil škof dr. Jožef Smej. Na Božjega služabnika Alojzija Kozarja nas spomni doprsni kip pri kapeli v njegovi rojstni vasi Martinje in spominsko znamenje v Boreči ob cerkvi sv. Ane, pri kateri je leta 1936 daroval novo mašo. Spomine nanj srečamo tudi na Madžarskem: plošča na Gorenjem Seniku, kjer je bil krščen, in spominsko znamenje v Horvatnadalji, kjer je med vojno deloval kot kaplan.
K ogledu vabijo gradovi: predvsem grad pri Gradu, ki je največji v Sloveniji, ter v Murski Soboti, v Lendavi in še kje.
Prekmurje je od leta 2006 tudi del soboške škofije in zato je težko iti mimo Murske Sobote in njene stolne cerkve sv. Nikolaja.
Ogled Prekmurja je običajno obogaten z okušanjem domačih dobrot, kot so gorička šunka, prekmurska gibanica, bujta repa, retaši in druge dobrote. V številnih kleteh dozoreva vrhunsko vino, ki dosega številna odlikovanja. Te dobrote ponujajo številne turistične kmetije in gostilne.
Vsak nov korak odkriva nove lepote in novo duhovno bogastvo, zato je škoda varčevati s koraki. Stoletnica združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je lepa priložnost za nove poti in lepše življenje.
Lojze Kozar ml.
za Svobodno Slovenijo
