DRUGI KOMARJEV POPOLDAN IN NOV SLOVENSKI PREVOD DVEH CIKLUSOV KOMARJEVIH PREDAVANJ
V petek, 7. decembra, je v galeriji Družina v Ljubljani potekal drugi Komarjev popoldan, na katerem so predstavili knjigo s prepisom in prevodom v slovenščino nekaterih predavanj slovenskega filozofa in profesorja Milana Komarja (1921–2006). Tokrat sta v prevodu Andreja Lokarja izšla ciklusa predavanj Problemi človeka v družbi blagostanja (1967) in Svoboda in velikodušnost (1984). Knjiga je obenem prva v novi zbirki Ordo et mysterium, ki predstavlja prvi korak k bolj natančni in izčrpni prezentaciji opusa in misli Milana Komarja v Sloveniji. Za novo zbirko skrbi zavod Philosophia perennis v sodelovanju z založbo Družina. Namen zavoda, ki so ga ustanovili lani v Ljubljani, je razvijanje krščansko-realistične misli še zlasti v povezavi z mislijo slovenskega filozofa, ki je deloval v Argentini. Zavod, v katerem so zastopniki Slovencev iz matice, zdomstva in zamejstva, je tako namenjen preučevanju Komarjevega življenja in dela ter objavljanju njegove intelektualne zapuščine. Predsednik zavoda je Blaž Ivanc, ki je tudi vodil drugi Komarjev popoldan. Ta nam bo po napornem delovnem tednu dal novih moči in novega navdiha, je dejal v svojem uvodu.
Ivana Simčič je prinesla pozdrav Zorka Simčiča. V domovih slovenske politične emigracije v Buenos Airesu je Milan Komar imel vrsto predavanj in študijskih tečajev, eden izmed teh je bil v domu Carapachay, kjer je vsako tretjo soboto v mesecu in celih dvajset let vodil tečaj za mlade. Edini starejši slušatelj je bil ravno Zorko Simčič, ki je ob zaključku vsakega leta v verzih zaobjel teme, ki jih je slovenski filozof obravnaval. Ob koncu dvajsetletja pa je za slušatelje izdal knjižico Carapachajski anali. Prijatelju filozofu se je na koncu poklonil z verzi Post scriptum k epilogu. Prisotnim na Komarjevem popoldnevu je Ivana Simčič prebrala ravno te očetove verze.
O Komarjevi knjigi je pobliže spregovoril njen urednik in ravnatelj zavoda Philosophia perennis Matija Ogrin. Milan Komar je v desetletjih razvil predavanja z obsežnim miselnim diapazonom, je dejal. Njegovi slovenski spisi, ki so izšli v emigraciji, so bili v matici objavljeni v zbirkah Sidro in Klaritas. Glavni del Komarjevega duhovnega ustvarjanja, ki ga predstavljajo predavanja, pa so snov publikacij, ki izhajajo v Buenos Airesu v režiji njegovih učencev in fundacije, ki po njem nosi ime. Ta je tudi odstopila tekste predavanj v španščini in omogočila izid slovenskega prevoda.
V knjigi Problemi človeka v družbi blagostanja in Svoboda in velikodušnost sta zbrana dva ciklusa predavanj. Prvo sega v leto 1967, drugo pa v leto 1984. Gre za dve različni in obenem komplementarni tematiki, ki se imenitno ujemata in dopolnjujeta. V prvem je diagnoza notranje krize marksizma, ki mu s presenetljivimi formulacijami Komar že v šestdesetih letih nakaže neizbežen poraz njegovega političnega sistema. Po drugi strani pa se z zahodno družbo blagostanja marksizem spoprime v smrtonosnem objemu, ki povzroči deontologizacijo obeh. Rešitev iz mrtvila Milan Komar nakaže v drugem ciklusu predavanj z mislijo o krščanski filozofiji človeka, notranjem redu, stvarjenjskem dinamizmu in svobodi.
Na Komarjevem popoldnevu v Ljubljani so prisotni lahko prisluhnili tudi predavanju Komarjevega učenca Martina Sušnika, ki se je oglasil iz Buenos Airesa z videoposnetkom. Pobliže je spregovoril o genezi knjige. Tečaj Problemi človeka v družbi blagostanja so Komarjevi učenci snemali, nato pretipkali in objavili v knjigi leta 2001. Takrat je bil slovenski filozof še živ, zato je besedilo pregledal in mu napisal tudi uvod. Lansko leto je izšla druga izdaja predavanj, katerim so dodali še cikel Svoboda in velikodušnost. Ko sem prvič prebral tekst, sem spregledal datum tečaja, je dejal Sušnik. Imel sem občutek, da je bil podan po letu 1990. Zelo sem bil presenečen, ko sem dojel, da predavanje ni nastalo post factum, temveč da sega v leto 1967. Kako je zmogel Komar predvideti sodobno krizo? V čem je jedro uspeha pri tej prognozi?, se je vprašal Sušnik. Odgovor je na dlani: Komarjevo branje zgodovinskih dejstev se ni ustavilo na plitvini golih dejstev, temveč je to bilo filozofsko in metafizično branje zgodovine. Komar je rad ponavljal, da je bilo 20. stoletje filozofsko stoletje, zato ga ne moremo razumeti, če ne prodremo v glavne metafizične teze, ki so bile vzvod njegovega dogajanja.
Prvenstvo prakse in imanentistične drže marksizmu ni dal drugega izhoda kot razpad. Po drugi strani pa mu je bila družba blagostanja, ki se je ponujala kot alternativa, v svojem jedru podobna. Oba sistema pojmujeta realnost kot nekaj, kar samo na sebi nima notranjega reda. Tu pa pride na dan luč krščanskega realizma, je še nadaljeval Sušnik, ki verjame, da ima stvarnost notranji red, ki prihaja iz bitja samega. Če pojmujemo red kot nekaj naravnega, je rešitev v tem, da ta red spoznamo, se po njem ravnamo in ga živimo. Red pa nas tudi presega, ker je njegov vzrok presežen. Realnosti ne moremo zapreti v naš umski sistem, v njej vedno ostaja nekaj misteričnega. Iskanje globine pa ni luksuz intelektualcev, temveč je bistvena človeška potreba, še pravi Komar. Če se poglobimo v bistvo stvari, bomo v globini našli prave rešitve.
Drugi Komarjev popoldan je zaobjel Matija Ogrin z razpravo o vzporednicah in stičnih točkah misli Milana Komarja in polihistorja, zgodovinarja, teologa in filozofa Janeza Ludvika Schönlebna (1618-1681).
Odgovorni pri Zavodu Philosophia perennis si nadejajo, da bi tudi v naslednjem letu vabili na nov Komarjev popoldan in na predstavitev novega slovenskega prevoda teksta Milana Komarja.
ERIKA JAZBAR
