Sredi lanskega leta smo v našem tedniku lahko prebirali razne članke, ki so opisovali naravne lepote, kulturne značilnosti in zgodovinske posebnosti slovenskih pokrajin. Pot -in branje- sta nas vodila od jadranske obale in severne Primorske do Dolenjske, Štajerske in Prekmuja, od Postojne do Gorenjske in Alp. Brali smo o nam že znanih krajih in navadah in odkrili druge, čisto nove.

Sedaj je pa na južni polobli “počitniška sezona”.

Skozi februar bodo vsak dan naši “vodiči” lanski abiturienti -Rast XLVII- , ki so skozi več mesecev pridno raziskovali o raznih argentinskih objektih. Vse podatke so strnili v članke, ki sestavljajo njihov almanah. V njih opisujejo naravo teh krajev, njih značilnosti in zanimivosti. Pisanje pa je večkrat obogateno z lastno izkušnjo in osebnimi doživetji. Mladim kronistom, najlepša hvala za njihove prispevke!

Na poslovilnem večeru pred obiskom v Slovenijo, so se (takrat še) petošolci spominjali Cankarjevih besed:

“O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: »Tod bodo živeli veseli ljudje!« Skopo je meril lepoto, ko jo je trosil po zemlji … Nazadnje mu je ostalo polno prgišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obale ter od Triglava do Gorjancev …”

Po branju teh člankov -in če imamo srečo, po njih obisku-, bomo gotovo lahko trdili, da je tudi na skrajnem jugu sveta Bog trosil neizmerno lepoto in da živijo tudi tukaj veseli ljudje: Argentinci in mi, potomci onih, ki jih Cankar omenja.

Filete porteño, ljudski ornament

Sodobni turist se lahko zanima za posebnosti mesta, ki ga obišče. Med te posebnosti Buenos Airesa lahko imenujemo tudi ‘fileteado’ ali ‘filete porteño’. V Sloveniji bi to imenovali ljudski ornament. To je posebna okrasna slikarska tehnika, vključuje tudi pisna sporočila, pomenljive znake, podano v močnih barvah in svojstveno tehniko (perspektiva, chiaroscuro, gotika itd.) za okras vseh vrst vozil.
Elementi v ‘filete’ po svoje simbolizirajo delavski sloj, ki je uporabljal ta vozila, pa tudi lastnike vseh teh vozov, avtomobilov, avtobusov in tovornjakov. Izraz ‘filete’ je latinskega izvora, v risarski govorici pa pomeni ozko črto, v pogovornem jeziku, na primer mesarji, tako imenujejo način rezanja mesa na tanke zrezke. Naziv ‘porteño’ pride seveda od ‘puerto’ – pristanišče, prebivalci pa smo ‘porteños’ – pristaniščniki.

ZAČETKI

O tej ljudski umetnosti ni prav veliko literature, še največ zna povedati internetni vsevedež. ‘Filete’ se je rodil v Buenos Airesu v Argentini v poznem devetnajstem stoletju kot preprost okras za vozičke in vozove. Te vozičke in vozove so izdelovali v delavnicah v južnih predelih mesta kot v Boca, San Telmo in Barracas kolarji, kovači, mizarji in pleskarji. Ti obrtniki so bili v glavnem priseljenci iz Italije, Španije in drugih držav ter njihovi, že tu rojeni, potomci.
Anekdota pripoveduje, kako so se pojavili prvi ‘filetes’ narisani na vozovih. V eni od delavnic sta delala italijanska fantiča kot vajenca, uporabili so ju za lažja dela: s čopiči in barvo sta pobarvala izdelani voz. Takrat so v glavnem vse vozove pobarvali s sivo barvo. Ker sta fantiča imela ‘risarsko žilico’ sta nekoč en voz malo po svoje okrasila: z močno rdečo barvo sta poudarila robove voza in narisala še kakšen okrasek na stranice voza. Gospodarju je bilo tako všeč, da jima je naročil, naj še na druge vozove kaj narišeta. Kmalu so ju začeli posnemati še v drugih delavnicah.

RAZVOJ IN ZNAČILNOSTI

V mestu so potrebovali vedno več vozov, saj se je skoraj vsa prehrambena trgovina odvijala na vozovih na ulicah od vrat do vrat. Napredek je pripeljal za prevoz še avtomobile, avtobuse in tovornjake. Ta vozila so ‘fileteadores’ po svoje okrasili s ‘filetes’. Slikarji ‘filetes’ so bili pogosto priseljenci Italijani in Španci, v glavnem iz nižjega sloja prebivalstva. To se odraža tudi v njih izdelkih: odsevi domotožja po domovini, pa tudi upanje na boljše življenje v novi domovini.
Kot ples tango je tudi ‘fileteado’ doma v južnih predelih Buenos Airesa. To potrjujejo tudi njegove značilnosti: stilizacija ‘filete’, prevlada živih barv, poudarek s krogi in sencami, gotska pisava pri napisih, ponavljajoča se simetrija, okvirjanje motivov in uporaba vse ploskve.
‘Fileteador’ je rad uporabljal svojo fantazijo pri izbiri motivov in duhovitih besedil, čeprav se je moral tudi ozirati na želje naročnika po posebnih motivih na risbi. Zanimivi so elementi, ki se pogosto ponavljajo na ‘filete’: rože, ladje, sonce, gledališki oder, Lujanska Marija in trakovi ter zastavice v lokih.
Še danes vidimo ‘filete’ na nekaterih avtobusih, vsak s svojimi posebnostmi, v mestnih predelih Boca, San Telmo in Abasto pa tudi na zidovih, delo pouličnih slikarjev.
Mesto Buenos Aires je doseglo, da je 1. decembra 2015 UNESCO vpisal ‘Fileteado porteño’ na seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.