NAŠ POGOVOR Z GOSPO DARJO OKORN, nečakinjo znanega Suhokranjca IVANA KERNA

Ivan Kern, slovenski kontraadmiral, minister, vojaški pilot, inženir radiotelegrafije in prevajalec, se je rodil v Žužemberku leta 1898, verjetno v hiši, ki je stala na mestu sedanje občinske stavbe. V zanimivem članku znanega zgodovinarja Jožeta Dežmana Bojevnik Ivan Kern je bila omenjena gospa Darja Okorn, njegova nečakinja. Navezali smo stik z njo in z veseljem nas je povabila na obisk v Kranj. Njen dom v znameniti Pirčevi barvarni je pravi muzej zgodovine te znamenite družine, ki si zasluži posebnega opisa.

Ga. Darja Okorn , sicer upokojena profesorica angleščine, je ljubiteljica zgodovine, sistematična zbiralka družinskih materialnih virov in dobitnica častnega Valvasorjevega priznanja za ureditev muzejske sobe »Pirčeva barvarna in družina« v hiši na Roženvenskem klancu v Kranju. Prijazno nam je razkazala dragoceno dediščino , skrbno urejen arhiv in izčrpno odgovorila na naša vprašanja.

1. Na kratko predstavite zgodovino vaše družine.

Svoje prednike sledim v prva desetletja 18. stoletja, ko so začeli z barvarsko obrtjo in jo ohranjali skoraj 200 let. Od sredine 19. stol. so se člani naše družine začeli uveljavljati kot aktivni sooblikovalci narodno naprednega političnega in gospodarskega dogajanja v Kranju. Naj omenim le nekatere : praded Matej Pirc je pospeševal platnarstvo na Kranjskem, bil je prvi predsednik Narodne čitalnice in župan, ki je zahteval dosledno rabo slovenskega jezika.

Njegov sin, moj ded Ciril Pirc, je bil 12 let deželni poslanec in župan, pobudnik razvoja tekstilne industrije v Kranju, ki mu je veliko pomagal zet Franjo Sirc.

Z nemško okupacijo so prišli za našo narodnozavedno družino težki časi. Še težji pa po končani vojni. Mentaliteta nove, revolucionarne oblasti je bila članom naše družine , pripadnikom meščanskega razreda, tuje. Vrednote, ki so jim bili zavezani 200 let – narodna zavednost, slovenstvo poštenost, načelnost, odprtost idejam—so naletele na prezir in omalovaževanje. Razmišljanja o demokratičnih strankarskih volitvah je nova oblast v kali zatrla z zastraševanjem in montiranimi političnimi procesi.

Leta 1947 so se v zloglasnem Nagodetovem procesu znašli trije člani naše družine : moj bratranec Ljubo Sirc ( obsojen na smrt, pomiloščen, po 7 letih izpuščen, pobegnil v Anglijo ), njegov oče Franjo Pirc in stric Metod Pirc, ki so bili obtoženi špijonaže in veleizdaje. Sledila je izguba državljanskih pravic in zaplemba celotnega premoženja. Hiša je bila pod stalnim nadzorom UDBE ; zadnja preiskava je bila leta 1986 !

Leta 2006 sem v hiši uredila muzejsko sobo, ki ohranja spomine na barvarsko obrt in na tiste družinske člane , ki so se trudili za napredek našega mesta in naše domovine, pa so zaradi političnih razlogov zelo pozno dobili zasluženo priznanje.

2. Kako ste v sorodu s kontraadmiralom Ivanom Kernom ?

Ivan Kern je moj pravi stric, brat mojega očeta. Rod izhaja po strani njegovega očeta tudi Ivana z Brega pri Komendi, po materini strani—Marija, roj. Ziherl—pa iz Logatca.

3. Kako se spominjate strica Ivana ?

Po koncu vojne se je stric Ivan po vrnitvi iz Beograda začasno naselil v naši hiši—od leta 1946 do 1949. Rada sem posedala v njegovi sobi in ga opazovala. Kar naprej je nekaj rezljal in lepil. Izdeloval je makete ladjic. Šele kasneje sem izvedela , da se je takrat s tem preživljal. Meni je naredil majhne vrtiljake, ki sva jih pozimi postavila na peč. V moje veliko začudenje so se začeli vrteti sami od sebe. Tudi prvo banano mi je prinesel on.

4. Kakšen je bil po zunanji podobi in kot človek ?

Bil je visoke rasti, vojaške drže, umirjenega in zadržanega vedenja. Ponosen je bil na svoje zasluge v mornarici. Pri zagovarjanju svojih stališč je bil dosleden, v debatah korekten do drugače mislečih, v odgovorih preudaren, pretehtan in brezkompromisen, kadar se je šlo za resnico. Imel je izreden spomin in kanček notranjske trme.

5. Povejte nekaj o njegovih zaslugah za pomorstvo. Zakaj je bil v nemilosti pri povojnih oblasteh in katere krivice je doživljal ?

Po končani šoli za pomorske pripravnike in tečaju za častnike je leta 1918 vstopil v jugoslovansko mornarico, se izšolal za pilota hidroplana . V Parizu je doštudiral za inženirja radiotelegrafije. Bil je predavatelj, poveljnik radijske postaje ter torpedovke in rušilca v Boki Kotorski. Leta 1938 je bil imenovan za poveljnika sestave vojnih ladij. Po napadu na Jugoslavijo l. 1941 je kot poveljnik z dvema torpedovkama, eno podmornico in skupino 8 hidroplanov priplul v Egipt k zaveznikom. Nato je v Londonu poveljeval trgovski mornarici. Bil je tudi minister za promet, gozdarstvo in rudarstvo. Leta 1944 je postal poveljnik jugoslovanske vojne mornarice s činom kontraadmirala. V domovino je pripeljal trideset vojaških ladij. Leta 1945 je bil na lastno željo upokojen.

O vseh krivicah in njegovem boju za čast in preživetje sem največ izvedela po njegovi smrti iz dokumentov, ki kažejo na politično ozadje gonje proti njemu.

Revolucionarna oblast mu ni zagotovila stanovanja. Živel je v revščini in pomanjkanju. Ni dobil službe. Kontraadmiralu, prvemu poveljniku Titove mornarice, tri leta in pol niso dali pokojnine. Dobil jo je šele po pritožbi pri Titu. Doživljal je šikaniranja in ponižanja….

Živel je skromno in samotarsko. Prevajal je, pisal spomine in se s članki odzival na prelomne dogodke naše zgodovine. Zanimiv je njegov dopis Stanetu Kavčiču, v katerem opozarja, da bi morali biti komunisti ideal nesebičnosti in ne koridor za parazite. Zaposlovalo ga je slovensko narodnostno vprašanje. Iskreno se je veselil osamosvojitve Slovenije.

6. Kaj vam pomeni, da bo Ivan Kern dobil obeležje v parku znanih Suhokranjcev ? Kaj želite Kranju in Sloveniji?

Vesela sem, da se mu bo njegov rojstni kraj oddolžil za njegove velike zasluge v mornarici, za častno in pošteno delo v korist domovine.

V Kranju želim oživitve starega mestnega jedra, spoštovanja kulturne dediščine in uspešnega gospodarskega razvoja.

Slovenija pa potrebuje več narodne zavesti, ponosa, spoštovanja pridobitev osamosvojitve, jezika in kulture.

Hvala, gospa D. Okorn, za osvetlitev podobe znanega Suhokranjca Ivana Kerna , ki bo tudi prihodnjim rodovom vzgled poguma, zvestobe in ljubezni do domovine.

Mag. Jelka Mrvar