V litanijah Matere Božje molimo k Mariji tudi z vzklikom »Pomoč kristjanov«. Že iz Svetega pisma vemo, da je Marija vedno bila pripravljena pomagati. Pomagala je svoji teti Elizabeti, pomagala na gostiji v Galilejski Kani s svojo besedo: »Karkoli vam (Jezus) poreče, storite.« Njena prisotnost na križevem potu je bila njenemu sinu v pomoč pri odrešilnem trpljenju. Pod križem ji Jezus jasno naročil, naj postane Mati verujočih, ko ji je s pogledom na apostola Janeza rekel: »Glej tvoj sin!« Marija je s svojo molitvijo in prisotnostjo pomagala apostolom na poti vere, ko so prejeli Svetega Duha. V zgodovini so znani mnogi primeri, ko se ljudje kot posamezniki ali tudi celotni narodi priporočajo v Marijino priprošnjo. Skoraj ni svetnika, ki ne bi gojil ljubezni do Jezusa, ne da bi se ne priporočal tudi njegovi Materi, naj si bo to sv. Janez Marija Vianej, arški župnik, ki je že od svoje ranega otroštva gojil ljubezen do Marije, ali sv. Janez Bosko, ki je pod varstvo Marije Pomočnice položil vse svoje delovanje, ali papež Pij V, ki je v litanije Matere Božje dodal vzklik »Marija, Pomoč kristjanov« in praznik rožnovenske Matere Božje iz hvaležnosti na čudovito uslišanje, zmago nad Turki pri Lepantu 1571, na Marijino priprošnjo. Po okrilje Marijine pomoči se je izročil tudi papež Janez Pavel II. s svojim papeškim geslom: »Totus tuus«, »ves tvoj«, torej »ves Marijin«. Toda ne le svetniki, tudi preprosti ljudje so se in pošteni kristjani se še danes zatekajo v njeno varstvo in pomoč. Preprosti slovenski slikar Leopold Layer je iz zaobljube, ker je bil po Marijini priprošnji rešen ječe, naslikal izredno ganljivo podobo Marije Pomagaj, ki še danes krasi cerkev na Brezjah. V knjigi Leto svetnikov beremo o Marijini podobi takole: »Če gledamo vanjo, se nam zdi, kakor da bi se mali Jezus v Marijinem naročju nečesa ustrašil in se zato tesneje privija k svoji deviški Materi, češ: »Pomagaj!« Ali kakor da bi videl našo stisko in bi računal tudi na Marijini usmiljenje z nami. Marijine oči pa s prisrčno milino gledajo na nas, ki smo tolikokrat pomoči skrajno potrebni. In nehote nam privre iz srca tista topla molitev, ki je nastala v času velikih stisk 11. stoletja: Pozdravljena, Kraljica … Obrni torej naša pomočnica, svoje milostljive oči v nas in pokaži nam po tem izgnanstvu Jezusa, blagoslovljeni sad svojega telesa.« Sploh je ta podoba takšna, da v človeku že samo po sebi prebuja veliko zaupanje v Marijino priprošnjo.«
Pred podobo Marije Pomagaj so se zgodili mnogi čudeži, ozdravljenja in uslišanja. Leta 1863 je čudežno ozdravela Marija Tavčer iz Begunj, ki je imela neozdravljivo nogo. Isto leto beležijo še mnoga ozdravljenja, ki do danes niso ponehala. Iz življenjepisa nadškofa dr. A. B. Jegliča je znano, da se je za duhovniški poklic po mnogih notranjih bojih odločil pred milostno podobo brezjanske Marije Pomagaj. Podobno tudi škof A. Vovk in mnogi še živeči duhovniki in redovnice.
Prav gotovo je Marijina podoba z malim Jezusom v globini srca vsakega Slovenca, še posebej pa tistih, ki so domovino morali zapustiti in oditi v tujino. Mariji Pomagaj posvečene cerkve in kapele najdemo po mnogih krajih po svetu, tudi v Buenos Airesu. Zato vsak pošten katoličan, če mu le ni zaradi zdravja onemogočeno, pride za Marijin praznik v cerkev k sv. maši, še prej pa k sv. spovedi in molitveni uri.
Praznika Marije Pomagaj smo se letos spomnili kar dvakrat, 24. maja, na sam god Marije Pomagaj in tudi 28. maja, ko je bilo uradno praznovanje ali žegananje. Čeprav je 24. maja bila sreda in delavni dan, se je v cerkvi Marije Pomagaj zbralo kar veliko število ljudi. Sv. mašo je vodil g. Robert Brest, somaševala pa sta srebrnomašnik g. Toni Bujrja CM in poddelegat g. Franci Cukjati. Pred sv. mašo smo molili rožni venec, po njej pa litanije Matere Božje in molitve za ves potrebe, ter se tako Marijih najprej zahvalili za vse milosti in se njej priporočili.
V nedeljo 28. maja je molitveno uro in sv. mašo vodil g. delegat, gospodar Slovenske hiše in varuh cerkve Marije Pomagaj, msgr. dr. Jure Rode ob somaševanju g. zlatomašnika msgr. Mirka Grbeca, srebrnomašnika g. Tonija Burja, poddelegata g. Francija Cukajtija in g. Roberta Bresta. Molitvena ura je bila obarvana s spominom na sto letnico prikazovanj Matere Božje v Fatimi. Na začetku sv. maše je g. delegata msgr. dr. Jureta Rodeta v imenu Slovenske skupnosti pozdravil poddelegat g. Franci Cukjati in mu čestital bo njegovi 80-letnici življenja. V ta namen so otroci prinesli listino na kateri je bil zapisan duhovni šopek molitvic, sv. maš, dobrih deli in žrtvic, ter mašni plašč z Marijino podobo. Ob tem se je prebrala tudi čestitka g. škofa msgr. Andreja Stanovnika. Nato je gospod zlatomašnik msgr. Mirko Grbec blagoslovil mašni plašč s katerim je g. Jure daroval sv. mašo za žive in pokojne sodelavce in dobrotnike cerkve in Slovenske hiše. Za lepo petje pri bogoslužju je skrbel g. Andrej Selan s skupino moških pevcev, ki jih je ob orglah spremljala prof. Andrejka Selan Vombergar.
Gospod Jure je na koncu sv. maše povabil k molitvi in priprošnji Božji Materi Mariji (bodisi doma, ali v cerkvi) in se zahvalil vsem, ki so pripravili žegnanje. Prva tako je povabil k podpori Rifa za Slovensko hišo, Duhovno življenje in Božje stezice. Gospod delegat je še blagoslovil podobice s podobo Marije Pomagaj, ki so jo ministranti razdelili med vse navzoče.
Po sv. maši se je praznovanje nadaljevalo s kosilom v Dvorani škofa Rožmana, ki je bila za to priložnost posebej okrašena in to z veliko sliko Marije Pomagaj in rožami. Za kosilo so poskrbele gospe Zveze slovenskih mater in žena, za strežbo mladina, za vse ostalo, kar je bilo potrebno postoriti, so skrbeli člani Zedenjene Slovenije z nekaj prostovoljci. Ob tej priložnosti se je v Slovenski hiši prenovila in popravila »pariža« na katerih je slavnostni kuhar g. Franci Miklavc pripravil zelo okusno meso.
Ob tej priložnosti hvala vsem, ki ste organizirali, sodelovali in pomagali, ter se trudili, da je žegnanje bilo lepo praznovano. Ves izkupiček denarja zbran pri kosilu in prodaji se je daroval za Slovensko hišo. Bog plačaj vsem. Naj vse varuje priprošnja Matere Božje.
Robert Brest
