V soboto, 18. novembra, je v dvorani Tineta Debeljaka SKA zaključila ciklus prireditev lanskega leta. Odvijala se je predstavitev knjige Martina Sušnika Realizem, ki osvobaja. Delo je zbirka esejev, združenih v pet podnaslovov. Kot je povedal avtor sam, so nekateri prevedeni iz izvirne kastiljščine, drugi pa napisani že v slovenščini. Predstavitev je potekala v obliki dialoga med predsednikom SKA Damianom Ahlinom in avtorjem, nakar je sledil še kratek pogovor z nekaterimi navzočimi ter klepet ob kozarcu in zakuski.

V intervjuju, ki je bil sicer predviden za konec lanskega leta, nam Damian Ahlin pripoveduje o dogodkih in dejavnostih SKA v letu 2023 ter o načrtovanem za leto 2024, v katerem ustanova obeležuje 70-letnico neprekinjenega delovanja.

RF: Kako je potekalo leto za SKA?

DA: Leto, ki je za nami, bi ocenil kot delavno in zelo aktivno. Poleg večerov v Slovenski hiši, kakor omenjamo v Glasu SKA 1/4 2023, je bila tudi vrsta drugih prispevkov in aktivnosti, npr. Slovenija je letos bila častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu, kjer je med drugimi tudi naš član Lev Detela predstavil svoje zadnje delo »Inštitut za vzporedne vede«, in to v treh jezikih, slovenskem, nemškem izpod avtorjevega peresa ter španskem, pri katerem sem sodeloval tudi sam. Še prej je bil v času evropskega poletja izveden cikel predavanj, pri katerih sem sodeloval, in sicer »Preko morja v širni svet« v Rakitni ter nato v Ljubljani »Pogled iz Argentine na prehojeno pot samostojne Slovenije« v Hiši Jožeta Pučnika, »Kako iz krize (slovenske) demokracije« v Galeriji Družina in »SKA včeraj in danes« na Slovenski matici. Prof. Martin Sušnik je poleg predstavitve knjige v Galeriji Družina predaval tudi v dvorani Katoliškega inštituta »Resnica osvobaja? O sodobnem protislovnem sporu med resnico in svobodo«. Bili so še drugi prispevki naših članov po svetu. 

RF: Koliko prireditev ste imeli v Slovenski hiši?

DA: V dvorani dr. Tineta Debeljaka za leto 2023 štejemo štiri kulturne večere. Prvi je bil večer po poteh kiparja Franceta Ahčina in glasbeno povezovanje dveh kultur, sodelovala sta Andrejka Dolinar, ki je predstavila življenje in delo kiparja, predstavili smo tudi virtuoza Izidorja Erazma Grafenauerja. Sledil je večer, posvečen bl. Lojzetu Grozdetu, na katerem smo sodelovali Marjana Pirc, Dani Grbec, Jeremias Žitnik in moja malenkost. Naslednji večer je bil posvečen dr. Tinetu Debeljaku, na njem sva sodelovala Marjana Pirc in jaz, predvajali pa smo tudi film v izvedbi Marka Vombergarja. Končali smo s predstavitvijo knjige prof. Martina Sušnika »Realizem, ki osvobaja«.

RF: Seveda je izšla tudi nova številka Meddobja.

DA: To bom odgovoril kar z besedami naše dobre prijateljice Erike Jazbar, ki jasno razloži in ocenjuje našo zadnjo številko tako: 

»V Meddobju so v vseh teh desetletjih objavljali najpomembnejši slovenski kulturni delavci v zdomstvu, a tudi zamejstvu, revija je znana tudi po prilogah izvrstnih umetnikov, v zadnji številki je to sedaj ameriška Slovenka Veronika Šparhakl. Meddobje še danes ohranja odlično kakovost, pa čeprav so se vrste zdomskih piscev v slovenskem jeziku zredčile, mlajše generacije vse manj obvladajo knjižni jezik in jih vse več piše v drugem jeziku. Letošnje Meddobje premore 230 strani, ki jih je sooblikovalo približno dvajset peres od Koroške do Primorske, Argentine in ZDA, Mehike, vse do Peruja, pa tudi iz Slovenije. 

Uvodno misel je napisal koroški duhovnik Jože Kopeinig, spremno besedo predsednik SKA Damijan Ahlin, poezijo objavljajo Lev Detela iz Avstrije, iz Argentine Gabriel Žužek, Damjan Ahlin in Gregor Papež, ki ponuja tudi prozni tekst, iz Italije Angela Cukjati, iz Peruja Lojze Lavrič, gledališko besedilo pa argentinski Slovenec Jože Lenarčič. Med avtorji esejev in razprav so argentinski filozof Martin Sušnik, pa Renato Podbersič, Andrej Černic in Tomaž Simčič s primorskega konca, Janez Zorec iz Francije, Marko Mizerit iz Mehike, Helena Janežič iz Slovenije, med domačimi peresi so še Andrejka Dolinar, Božidar Bajuk, sam Tone Mizerit, Andrej Fink, Božidar Šušteršič.« 

Razen Meddobja je izšla tudi letna številka glasila Glas SKA. Dodatno energijo smo pa prihranili za obeležitev 70-letnice delovanja.

RF: In kaj ima SKA poleg običajnega v načrtu za leto 2024?

DA: Leto obeležitve visokega jubileja organizacije bomo pričeli ravno na dan rojstva, v torek, 20. februarja, z zahvalno sv. mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši. Glasilo Glas in kulturna revija Meddobje izhajata redno že od vsega začetka, njima se bo pridružil letošnji zbornik. V prvi polovici leta se po možnosti obeta še koncert v Buenos Airesu, simpozij v prostorih Slovenske matice in NUK 26. junija ter priložnostno tudi v Državnem zboru v Ljubljani 27. junija. V drugi polovici leta bo osrednja obeležitev in peščica kulturnih večerov v Buenos Airesu ter tri nove publikacije v Trstu, Sloveniji in Buenos Airesu. Ter še marsikaj drugega, bogato leto bo. Vsi lepo vabljeni na vsa naša srečanja kot vedno. Lahko nam sledite na Instagramu (skakcija), Facebooku in Youtubu (Slovenska Kulturna Akcija) ali preko naše spletne strani www.skakcija.org. Lahko nam tudi pišete na ska.novice@gmail.com ali skakcija@gmail.com.

RF: In če se vrnem na začetek, knjigo Martina Sušnika je lani izdala založba Družina v Sloveniji s podporo Javne agencije za knjigo. Kako je prišlo do predstavitve v okviru SKA?

DA: Z Martinom sva dobra prijatelja, večkrat sva sodelovala pri raznih projektih in točno veva eden za drugega, kaj je vsakemu najbolj pomembno. Oba sva precej obremenjena, lahko celo trdim, da on malce več kot jaz. Ko je bil še čas, ko je knjiga bila šele v nastajanju, sva že mislila na predstavitev. Logično, izšla je v Sloveniji in spodobi se, da je tam predstavljena prej. Sam avtor je težko uskladil čas zaradi raznih obveznosti, zato je šele oktobra lahko izvedel potovanje in javno predstavitev. Prvi večji izziv je bilo urediti dostop do knjig, se pravi logistika in cena. To je sam Martin uredil. No, ko smo to resno zadevo rešili, sva se začela pogovarjati o predstavitvi v Buenos Airesu. Moderator bi morala biti oseba, ki naj bi poznala osnovo in bi morda tudi bila izobražena bolj na tem področju. Določene osebe smo vprašali, vendar niso mogle zaradi zdravstvenih, osebnih ali družinskih obveznosti, zato sem na koncu predlagal neformalni prijateljski pogovor, Martin je bil takoj za in sva tako torej tudi naredila. Se pravi, preko odprtega neformalnega dialoga sva obdelala pretežni del osnove knjige, za katero jaz trdim, da je med vrhunskimi te tematike. 

RF: Je pa cena knjige tu znatno nižja od cene v Sloveniji, ki bi bila absolutno pretirana za naše razmere. Kako se to uresniči?

DA: Dobra volja in namera. Vsi vemo, da je logistika najtežja, ko gre za tisk in razmnožitev. Sami doživljamo to ob vsaki izdaji bodisi knjige bodisi kulturne revije SKA »Meddobje«, poštnina in pošiljke so zelo drage. Vemo tudi, da ne deluje ves svet v digitalni obliki in da povsod na svetu še najdeš dobre ljubitelje tiskane knjige. Če pošljemo eno knjigo v Evropo z navadno pošto, to dvigne ceno knjige na več kot 20.000 pesov pri sedanji vrednosti. Knjige v Evropi so izdelane v srednji ali visoki kakovosti, zato ne dobiš izdelka vrednega manj kot 16 evrov, odvisno kot vedno od osnove in tiskarne. Martinovo delo za Slovenijo stane 29,90 evrov in ker je sam avtor prinesel s seboj nekaj izvodov, se je tudi sam odločil, da bo za Argentino veljala 8.000 pesov (cena v novembru, se razume), kajti želja je bila, da bi bila knjiga dostopna vsem. Prav tako smo se tudi v SKA odločili za prodajo kulturne revije Meddobje letnik 2023 po isti ceni.

RF: In za konec, zakaj in komu bi priporočal branje te zbirke esejev? Kje se pa lahko kupi?

DA: V principu se lahko dobi pri samem avtorju ali pa preko spleta v založbi. Delo je zelo prijetno za branje in razumevanje. Čeprav prevladuje strokovna analiza, je napisano z lahkimi, enostavnimi izrazi v lepi slovenščini, tako da je primerna in dostopna ter razumljiva za vsakogar, ki ga tematika ali razmišljanje zanimata. 

RF: Hvala lepa za pogovor ter srečno in uspešno delo še naprej!

DA: Zahvaljujem se za to priložnost in prijazen pogovor. Vsem bralcem pa želim vse dobro in uspešno v tem letu. Se vidimo.

Rok Fink
Lektorirala: Tjaša Lorbek