Cerkev Svetega Miklavža

Za uvod

Z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Žužemberk leta 2013 je bil izdelan popis 47 –tih enot , ki so dragocen in posebej varovan del naše suhokranjske preteklosti.

Seznam obsega 4 arheološka najdišča ( Šmihel-prazgodovinska gomila…) ;  13 profanih stavb ( domačija Boršt 6, Dimčev mlin v Budganji vasi…) ; 20 sakralnih spomenikov (cerkev sv. Neže na Lopati, sv. Ahaca v Trebči vasi…) ; 8  spominskih objektov in krajev ( Naralovo znamenje v Trebči vasi…) ; 1 drugi objekt ( Vodnjak na Grajskem trgu v Žužemberku ) in naselje ter njegovi deli  (Žužemberk, trško jedro ).

Da bi prebivalci Občine Žužemberk poznali najpomembnejše zaklade kulturne dediščine, jih varovali in ohranjali, bomo za bralce Suhokranjskih poti predstavili nekaj izbranih kulturnih spomenikov. Prva bo Miklavževa cerkvica v Bregu ali  cerkev sv. Nikolaja v Žužemberku.

CERKEV SV. NIKOLAJA NA BREGU

Predstavitev sakralnega objekta v Odloku poudarja najpomembnejše podatke. Cerkev stoji na desnem bregu reke Krke, prav blizu mostu. V pisanih  virih se prvič omenja l. 1526, čas njene postavitve pa sega v 13. stoletje, ko se je razširilo čaščenje sv. Nikolaja kot zavetnika ribičev in čolnarjev. V. 14.stol. so ladji cerkve prizidali prezbiterij. Večje predelave notranjosti je cerkev doživela v 17. stol., leta 1911 pa  žal nestrokovno obnovo, ko je bila porušena severna stena z ostanki gotskih fresk. Cerkev danes sestavljajo pravokotna ladja z ravnim stropom. Na zahodni strani je ohranjena najstarejša freska iz 14. stol., ki prikazuje Kristusovo čudežno hojo po Nazareškem jezeru, sv. Nikolaja, svetnico in neko donatorico. Najbolje  so ohranjene freske iz sredine 15. stol., ki jih pripisujejo Janezu Ljubljanskemu. V prezbiteriju so še vidne upodobitve svetnic in apostolov, v ladji pa nekaj prizorov iz Kristusovega trpljenja. Cerkev se uvršča med pomembnejše spomenike srednjeveškega slikarstva na Dolenjskem.

CERKEV SV. MIKLAVŽA V ROKOPISIH ZASLUŽNEGA SUHOKRANJCA G. ALOJZIJA ZUPANCA

To je  najstarejša žužemberška cerkev, ki je bila najbrž zelo premožna. Sv. Nikolaj je dal za turški davek l. 1526 1 srebrni pozlačen kelih, 6 ogrskih goldinarjev v zlatu in 3 goldinarje 58 kron. To je bilo zelo veliko. Luteranci so se cerkve polastili okrog leta 1580 in jo imeli  v lasti 20 let. Okrog cerkvice so navozili prsti in napravili lastno luteransko pokopališče. Zgradili so dve hiši : Knajpovo—mežnarijo in hišo pastorja Krištofa Slivca. Pokopališče se je opustilo l. 1789. V 19. stol. je maševanje v Miklavževi cerkvi postopoma prenehalo. K oživitvi je prispeval upokojeni župnik Matija Kadunc, ki ima na žužemberškem pokopališču lepo obnovljen nagrobnik. Na lastne stroške je namreč kupil cerkveno opravo, plašče, prte in mašne  knjige.

Iz Urbarja iz l. 1692 so znani zanimivi podatki. Herbart 8. Auerspeg je dobil l.1580 v Žužemberk predikanta Krištofa Slivca. Moral je poskrbeti za njegove prihodke. V Praprečah mu je dal grunt, ki ga je prepisal na cerkev sv. Miklavža. Mlinar je moral dati cerkvi namesto bere 26 mernikov bele moke in 30 mernikov črne zmesi. – Zapisani so tudi dolgovi in dolžniki cerkve sv. Miklavža : Andrej Ubec od 1 njive 3 goldinarje, Martin Kmet za 1 volovsko kožo 1 goldinar,…..

Na zidu cerkve je   vzidan nagrobnik : Tu je pokopan plemeniti Andre Kovačič, ki je umrl 8. 8. 1602 (prevod iz nemščine ).

Cerkev sv. Miklavža je dolga 17 m, široka 8 m, visoka 12,5 m ; zvonik meri 4,5 m. Ima 9 oken,1 vrata ,1 zvon—včasih sta bila dva.

IZBRANI OPISI IZ BELEŽKE DR. F. STELETA  ( 1923 )

Freska nad vhodom v cerkev Vihar na morju predstavlja apostole v ladji : zadnji med njimi je sv. Miklavž v škofovskem ornatu in z mitro v roki. V rokah drži vesla. Petra vleče Jezus iz vode, da se ne utopi. Na levi je viden ostanek šlema. Pod grbom kleči mož v črni obleki z velikim rožnim vencem v sklenjenih rokah—donator. Desno je svetnica s kraljevsko krono, oblečena v plašč, podšit s hermelinom. Pred njo kleči donatorjeva žena….

Freske v cerkvi : Levo od vrat so ostanki dveh slik : Jezusa na Oljski gori s spečimi apostoli ; Jezusa  pred Herodom ali Pilatom. Drugi motivi so še : Jezusa s trnjem kronajo, Jezus nosi težki križ, Zveličar vodi Adama in Evo iz predpekla ; sv. Rozalija, sv. Marjeta, sv. Barbara, sv. Katarina.

Veliki oltar je iz leta  1673. Prenovil ga je I. Grošelj iz Selc l. 1911 ( zapis na hrbtni strani oltarja ). Na njem so  sv. Miklavž, Pieta, sv. Jožef in sv. Dominik. Oltar je pozlačen in lepo rezljan.

Za zaključek

Ker sem odraščala v Bregu, je bila Miklavževa cerkvica vsakdanja spremljevalka naše poti na njive. Starši so nam pripovedovali o dragocenih freskah in o tem, da je tu maševal  sam Primož Trubar, ko je bežal iz Šentjerneja . Takrat je še stala ruševina Knajpove hiše , v cerkvi pa so bile občasno maše in žegnanja. Adama in Evo brez obleke je skrbno varovala spovednica. Ko smo l. 2013 v občinskem svetu potrjevali Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov, je bilo jasno, da nas na tem področju čaka veliko dela. Po sedmih letih sem si pri Poldetovih v Bregu spet sposodila ključ in se odpravila čez most do cerkve. Okolica je bila pokošena, zunanja freska slabo prepoznavna in tudi notranjost kar kliče po obnovi. Manjka tabla z informacijami ali vsaj zloženka s podatki o kulturnem spomeniku za turiste, ki radi prihajajo na turistično kmetijo Koren.

Dekan g. F. Vidmar je  povedal, da načrtujejo  postopno obnovo sv. Miklavža že letos. Sondirali bodo temelje, jih odkopali in zaščitili pred vlago. Prenovili bodo tudi zlati oltar. Zagotovljena je strokovna pomoč Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, predviden pa tudi finančni delež Občine Žužemberk. Dragoceni bodo darovi občanov.

Po uspešno postavljenem Parku znanih Suhokranjcev, ki so ga v pretežni meri financirali donatorji, bo zdaj priložnost, da pomagamo obnoviti še cerkvico sv. Miklavža. » Roka, ki daje, je vedno lepa. »

Mag. Jelka Mrvar

Viri :  Miklavževa cerkev v Žužemberku, RN, 1984, OŠ Žužemberk;
Alojzij Zupanc , Rokopisno gradivo ( Župnija Žužemberk );
http : //www.zuzemberk.si/sl/zgodovina;
http : //giskd2.situla.org/MK_zapiski/z001_1005.pdf;
http ://www.geago.si/sl/pois/11747/cerkev-sv-miklavza-breg-pri-zuzemberku;

.

.

FOTOGRAFIJE : Slavko Mirtič