Začetek pouka v Baragovi šoli

V soboto, 27. marca, smo se učitelji in učenci Baragove šole po počitnicah prvič virtualno srečali, ker še nismo prav vedeli, kako bo z raznimi pogoji in ukrepi.

A že tisto popoldne smo v domu pripravili butarice. Naslednji dan, na Cvetn nedeljo, smo pa v cerkvi brez slovesne procesije imeli šolsko mašo. Zelo smo bili veseli srečanja!

Naš načrt je bil, da se bomo po Veliki noči spet zbrali v šoli. In tako se je zgodilo. Kakšno veselje! V soboto, 10. aprila, smo po resnih protokolih in merjenju temperature hitro in z razdaljo vstopili v učilnice. 

Otroci so se veseli usedli k šolskim mizam, vsak je pri roki imel alkohol in druge moderne šolske potrebščine, pozorno so poslušali, pisali, pripovedovali…

Odmor smo delili v dva polčas: čas za malico v dvorani in čas za igranje, tokrat samo pod streho, ker je malo deževalo. 

Po končanem odmoru je sledil verouk po skupinah. Časa je bilo kar premalo, radi bi še več časa ostali, ali pa se malo tudi žogali, a dež tega ni pustil.

Naslednji dve soboti smo prav tako hodili v dom in se razveselili, ko smo se videli. 

Večkrat se zgodi, da med letom učitelji rečemo: »prihodnjo soboto ne bo pouka, ker je državni praznik« in otroci kar vriskajo od veselja. Tokrat se je pa obratno izkazalo. Ko sem rekla: »Prihodnjo soboto ne bo pouka, se ne bomo videli!«, so vsi otroci zavpili: »ZAKAJ?«.

To nam kaže, kako so otroci potrebni šole, prijateljskih stikov in igranja. Hitro sem jim morala pojasniti: »Se bomo pa v nedeljo videli, ko bo šolska maša!«. In tako se je zgodilo: po maši (na šolskem dvorišču Marije Kraljice) smo tudi malo pokramljali in otroci so takoj našli čas za skupno igro.

Naslednji dve soboti smo spet imeli pouk v domu. Učilnice so bile dobro prezračene in šolske klopi zopet polne. Otroci pa polni veselja, saj nekateri že med tednom niso imeli več pouka. 

Otroško veselje… zdaj sem opazila, kako se obnašajo, kako skrbijo za reči, zase in za druge, kako si pri  vhodu očistjo noge ko stopijo na preprogo, si razkužijo roke in kako vsi sedijo v šolskih klopeh in z veseljem čakajo, da se začne šolska ura.

Trenutno imamo virtualni pouk, ker morajo biti ustanove čez konec tedna zaprte. Seveda vsi vemo, da osebne prisotnosti pri pouku ni mogoče nadomestiti, da se pri virtualnem pouku otroci se hitro dolgočasijo in si želijo čim prej nazaj v učilnice.

Upamo, da z molitvijo in s skupnimi močmi dosežemo, da se bomo kmalu lahko zopet srečali v šoli!

LvS

Please follow and like us: