Za Boga je naš vsakdan

Živeti, kakor je živel in delal Jezus, je hrepenenje in stalni napor, ki si ga nalaga kristjan sam. Krščansko življenje je posnemanje Jezusa Kristusa. Je konkreten vsakdanji odgovor na Jezusovo vabilo na začetku delovanja: Spreobrni se in veruj evangeliju! In naročilo na koncu pred vnebohodom: Hodi za menoj. 

Kar je bilo rečeno apostolom, je rečeno nam. Cerkev je kraj, kamor prihajamo iskat rešitev. Tu so na razpolago darovi odrešenja, ko sede z nami k mizi Jezus. Pot do teh darov je ena: Spreobrni se in veruj evangeliju in Hodi za menoj! 

Pri tem smo lahko nepopolni, ker je vse naše življenje tako. Pomembno je, da delamo iz predanosti Bogu, iz ljubezni do Boga. Sveti Duh navdušuje, naj želimo narediti nekaj lepega za Boga, vendar ne zavrne uspehov z napako. 

Naj to povem v podobi. Majhen otrok ima rad svojo mamo. Za dar ji izdela in prinese z veseljem risbico, narisal je s svinčnikom svojo mamo. Poteze so nerodne, mamina postava kot krompir. Otrok pa prinese sliko s svetlimi, žarečimi očmi in jo izroči materi. In ona jo sprejme z občudovanjem, ne gleda na nerodno podobo, kajti zanjo je lepa. Naslikal jo je njen otrok. In mama vesela hvali mojstrovino brez sprenevedanja. Njej je slika dragocena. 

Tako ravna Bog z nami. Veseli se tudi naših nepopolnih življenjskih izdelkov, če mu jih prinašamo z zaupljivim srcem, ki hoče slaviti Boga, ga počastiti. Prizadevali smo si narediti nekaj izjemno lepega, pa so nastale med lepimi tudi okorne, nelepe poteze, praske in brazgotine našega vsakdanjega življenja. Naša podoba ni vedno blesteča. In vendar jo lahko prinesemo pred svojega Boga. Z zaupanjem in vdanega srca postavimo predenj svoje prizadevanje, svojo nepopolno ljubezen do njega. Tudi če naše delo ni mojstrovina življenja, vemo, da Bog vidi v svoji naklonjenosti do nas lepoto, ker je prizadevanje njegovega otroka, ki ga ljubi.  

Živa vera je to, da priznavamo svojega nebeškega Očeta. Je odločitev, da mu želimo prinašati najboljše, kar zmoremo. To pomeni, da ne umikamo svojega življenja v samoljubje in zasebnost, ampak hočemo dati čast svojemu Stvarniku in Odrešeniku v vsaki situaciji, v vseh razmerah. Za Boga ni treba iskati idealnega časa ali kraja, največjo možnost imamo vsak dan v družini, na delu, na počitnicah …  

Janez Pucelj
Naša Luč, julij/avgust 2019

Please follow and like us: