75 let nazaj, prve dni septembra 1948, je Slovenski zbor San Martin, pod vodstvom gospoda Borisa Pavšerja, začel peti pri slovenskih mašah v stolnici sanmartinskega okraja.
Pobudo zanj je dal svetnik Karel Škulj. Po prvi maši za Slovence, v sanmartinski stolnici, na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta, je rekel rojakom: “Pri prihodnji maši pa moramo imeti že tudi slovensko petje.” Te besede so takoj našle velik odmev v srcih nekdanjih pevcev in pevk iz barleškega, senigalskega in tranijskega taborišča. Spomnile so jih, da so se že na ladji dogovorili, da bodo tudi v Argentini peli. Zato so prosili svojega nekdanjega zborovodjo Borisa Pavšerja, da bi vodil petje pri slovenskih mašah v San Martinu.
Gospod svetnik Karel Škulj je prosil župnika dr. Clovisa, če bi dovolil, da bi za vaje uporabili kakšen prostor v bivši stolnici. Zato dokler v San Martinu še niso imeli svojega skupnega doma, je pevski zbor imel vaje v prostorih sanmartinskega župnišča, v župnijski dvorani v Villa Bosch in v hiši gospoda Pavlovčiča.
Po drugi strani je pa gospod Slavko Rupnik, prvovrstni pevec in organizator, zaprosil gospodično Matildo Kogovšek za spremljavo na orglah, ki so bile na meh. Matilda je že od leta 1915, s komaj 15 leti, bila organistka pri sv. Katarini v Topolu nad Medvodami. Tudi v taboriščih je redno orglala. In ko je prispela v Argentino in se naselila v San Martinu, je rade volje sodelovala pri ustanovitvi pevskega zbora, katerega je pri orglah spremljala nad deset let. Počasi se je nabralo okoli 50 pevcev in pevk, kateri so z veseljem in dobro voljo hodili na vaje.
Poleg cerkvenega petja, s katerim so olepšali svete maše, božične polnočnice, poroke in nove maše, je zbor pričel v svoj spored vključevati posvetne pesmi in nastopati tudi na raznih slovenskih prireditvah, kulturnih in zabavnih. Zborovo delovanje se je razširilo tudi na druge okraje. Prvi zunanji nastopi so bili latinska maša v okraju La Boca, cerkveni koncert v Villa Adelini, priložnostno je pel pri slovenskih mašah v župni cerkvi v Floridi, na mladinski akademiji v čast Brezmadežne v farni cerkvi Santa Julia v Caballito, priredili so Tomčevo spevoigro “Slovenski božič” v cerkvi v Ciudadeli, in še…
Ko so Slovenci v okraju San Martín leta 1960 prišli do lastnega doma, so se začele pevske vaje v tem domu. Z njim je zbor vseskozi sodeloval na vseh verskih in kulturnih prireditvah. Na letnem programu se vrstijo velikonočna sv. maša, obletnica ustanovitve sanmartinskega doma, domobranska proslava, žegnanje ob obletnici prve slovenske maše, kulturni večer “Ob taktu barv” in božični koncert. Leta 1952 so prikazali nekaj prizorov operete “Miklavž prihaja”. Zbor je s pesmijo že večkrat pozdravil cenjene goste iz Slovenije, in sicer nadškofe, državne sekretarje, ministre, veleposlanike, kulturnike, gostujoče oktete in zbore. S krajevnimi zbori naše skupnosti je pel na slovenskih dnevih, na srečanjih “Buenos Aires celebra Eslovenia” in pri zahvalnih mašah v buenosaireški stolnici. Na raznih zborovskih srečanjih ali ob kaki predstavitvi slovenske skupnosti je slovensko pesem predstavil tudi argentinski publiki.
Slovenske melodije je ponesel v Brazilijo, Bariloche, Mendozo, Corrientes in v Entre Ríos, v mesto Paraná.
Predstavil se je tudi v cerkvi San Isidro Labrador, v cerkvi San Expedito, na univerzi UNSAM (sedež ob železnici) in UNSAM (glavni sedež v mestu) ob 50-letnici univerze UCA. Pel je tudi v OSMECOM, v kolegiju Agustinianos in v Club Gimnasia y Esgrima.
Danes v zboru skupaj prepevajo kar tri generacije, ki spoštljivo sprejemajo in negujejo bogato glasbeno izročilo prednikov. Ljubezen do petja je od mame, gospe Mimi, podedovala Lučka Marinček Kastelic, ki je zbor vodila in spremljala na orglah 30 let! Ko je gospa Marinček bila noseča in čakala Lučko ji je Matilda prerokovala: “Kar se bo rodilo, bo pevskega rodu”. Prav je imela, njen otrok je celo življenje povezan z glasbo. Že leta 1966 je nastopila na peti pevsko – glasbeni prireditvi v San Martinu. Marjan Marolt je napisal: “….prva klavirska točka Lučke Marinčkove – Kuhlauov Rondo – je izredno vžgal. Še majhna Lučka je izreden talent. Slišali smo, da ni samo za klavir tako nadarjena, ampak tudi za druge stvari. Tako si letos še ne upamo trditi, da je to nov čudežni otrok, a vsekakor pričakujemo od nje še precej….” Tudi Marolt je imel prav, Lučka je za slovensko glasbo naredila vse, kar bi se lahko od nje pričakovalo in še. Tudi hčerkam in vnukom je vcepila ljubezen do petja. Lučka je v zborovski repertoar uvrščala tudi argentinske in mednarodne skladbe, ki so se jih pevci in pevke lotevali na rednih vajah v pevski sobi Svete Cecilije. Kadar so zbor naprosili za sodelovanje, pa naj bo kdorkoli, in za vse vrstne prireditve, vedno je bil odgovor: “JA”, tudi če je bilo težko zaradi izgube kakšnega dragega člana, a prebolel je hude trenutke in nadaljeval.
O zborovem delovanju poročajo v tedniku Svobodna Slovenija, v reviji Duhovno življenje, na radiu Ognjišče. Slike in zvočni posnetki so nam dostopni na spletu. O družinskem in prijateljskem razpoloženju med pevci pa najbolje poznajo le oni, ki jih druži veselje do petja.
Slovenski pevski zbor San Martin je pel pod vodstvom požrtvovalnih zborovodij, ki so zboru z ljubeznijo posvetili svoje glasbene talente. Prvemu zborovodji Borisu Pavšerju, ki je vodil zbor sedem let in je bil častni gost na 70. obletnici zbora, so sledili Vinko Klemenčič, Slavko Rupnik, Lučka Marinček Kastelic in Ariana Žigart. Začasni zborovodje so pa bili Martin Duh, Rok Fink, Janez Mežnar, Lučka Kralj Jerman in Jože Omahna. Zbor so na orglah spremljale Matilda Kogovšek, Marjeta Smersu Boltežar, Marta Dimnik, Anica Jenko, Lučka Marinček Kastelic, Anka Savelli Gaser in Ariana Žigart ter argentinski glasbeniki. Tekom let so izstopali kot solisti: Vera Lavrič, gospod Klemenc, Tončka Rožanec, Slavko Rupnik, Vinko Klemenčič, Mile Benegalia, Kristina Žigart Petkovšek, Marija Baraga Marinček, Ema Pelan Ferfolja, Andrej Makek, Marjeta Gerkman Žagar, Toni Podržaj st., Daniel Delich.
Iskreno čestitamo pevskemu zboru k tako visokemu jubileju in želimo, da bi nas razveseljeval s svojim petjem še mnogo let!
Z veliko hvaležnostjo se spominjamo vseh pokojnih članov zbora.
Lučka Makek
Viri: Letopis slovenskega glasbenega življenja v Argentini, Celje (1995); M. Marolt, Svobodna Slovenija 25 (1966), 43, 2; ZBORNIK dela v zvestobi in ljubezni, Zedinjena Slovenija 1948 – 1998, Buenos Aires 1998; 60. LET PRVE SLOVENSKE MAŠE 1948 – 2008 San Martín, 2008; Podatke so prispevali tudi Lučka Marinček Kastelic, Janez Filipič in Polona Makek.
