VRH PIERGIORGIO – 2719 m

Piergiorgio – ali Peter in Jure?

Leta 1910 je prišel na Ognjeno zemljo salezijanec Alberto Maria de Agostini misijonarit med tamkajšnja indijanska plemena. Obenem pa je razvijal svojo fotografsko in raziskovalno žilico. Povezan je z južnimi patagonskimi Andi in marsikateri vrh je krstil z imeni, ki so potem ostali v nastajajoči kartografiji Argentine in Čila. Obe državi sta se mu tudi oddolžili s poimenovanjem narodnih parkov in drugih ustanov z njegovim imenom.

Tako je leta 1935 prišel na gorato področje, katerega najbolj znani vrh je Fitz Roy. Tam je zasledil nekaj neimenovanih vrhov in enega, impozantnega, krstil za Piergiorgia, v spomin na preminulega Piera Giorgia Frassatija, mladega turinskega fanta, ki je umrl deset let prej. Lahko bi rekli, da de Agostini ni nikoli mislil, da bo Frassati kdaj razglašen za svetnika. Pa je!

Pier Giorgio z ledenika Torre. (Foto: Mengelle)


A na vrh te gore še ni stopila človeška noga. Vse do januarja 1963. 

Brata Jure in Peter Skvarča sta z mamo Lucijo prišla v Buenos Aires leta 1956. Tudi oni so imeli namen zapustiti Slovenijo v begunskem letu 1945, pa jim je to onemogočila Petrova bolezen, zaradi katere je zdravnik odsvetoval težko pot. Tako so vsi trije (očeta so kot domobranskega oficirja umorili) morali prenašati komunistično revolucionarno nasilje vse do takrat, ko je Tito, zato da si je zagotovil pomoč ameriških dolarjev, bil primoran dovoliti, da so se ločene družine lahko združile s svojimi člani v tujini.

Buenos Aires je velemesto v pampi, brata pa sta hitro zvohala, da je na zahodu, pod Andi, tudi slovenska skupnost v Bariločah in sta tam naredila svoje prve naloge v gorništvu.

Peter Skvarča presoja iz votline Pod steno možnosti na
Cerro Torre. (Foto: J. Skvarča)


Pa tudi proti jugu sta jo mahnila, v kraje, ki so bili še bolj divji in je bilo še več gorniških izzivov. Svoje počitnice sta več kot desetletje preživela na kontinentalnem ledu in  zavzemala vrhove, risala nove poti  in tudi prišla do vznožja mogočne gore ter jo zavzela 17. januarja 1963. Na vrh sta zabila klin s slovensko zastavico.

Tako sta se proslavila s prvim vzponom na vrh z njunima imenoma – ki ga pa ni nosil zaradi njiju, ampak zaradi mladega gornika, ki je bil letos razglašen za svetnika!

Sv. Frassati, prosi za naše gornike!


___________________________


Kot je zapisal Peter v Koledarju Svobodne Slovenije za leto 1964, sta na vrhu naletela še na ledeno kapo, zelo nestabilno. V mednarodni nomenkaturi bi se mu reklo verglez, po slovensko žled, po kastiljsko hielo glaseado. Čeprav sta poskušala, sta se odločila, da ne bosta riskirala preko modre meje. Pa ne, ker bi bila mevži, saj sta za pristop na vrh morala prenočiti v steni, privezana in viseča na vrveh, brez spalnih vreč. Pa tudi ob sestopu sta morala enako prečuti do novega dne. Za nameček je moral Jure prispevati še nekaj členkov na nogi zaradi zamrznitve. 

Jure Skvarča pod zahodno steno Fitz Roya;
v sredini 1.500 visoki žleb. (Foto: Peter Skvarča)


Leta 2014 sta dva plezalca, severnoameriški in argentinski, naletela na dobre razmere in tudi tisto kapo preplezala in si prisvojila naslov kot prva, ki sta preplezala celotni Piergiorgio. 

No, naj jima bo. A če se bo – v črnogledem pogledu – še nadaljevala vremenska otoplitev in bo Piergiorgio zgubil svojo majavo ledeno kapo – bosta Jure in Peter dokončno slavila svoj prvenstveni vzpon na svetnikovo goro!


GB

Fotografije: Koledar Svobodne Slovenije 1964 – dLib




Please follow and like us: