OkrOgle  obletnice

Pred 20 leti, 27. septembra leta 1999 je na Opčinah (Italija) umrl Vinko Beličič, slovenski zamejski katoliški pesnik, pisatelj, prevajalec, urednik, publicist in profesor na slovenskih srednjih šolah v Trstu. Sodeloval je z zamejskimi in izseljenskimi publikacijami, do osamosvojitve Slovenije leta 1991 pa je bil v matični domovini prepovedan.

.

.

Življenjepis Vinka Beličiča:

Vinko Beličič se je rodil 19. avgusta 1913 v Črnomlju (Bela krajina), oče je bil ključavničar in posestnik. Po očetovi smrti leta 1917 je z materjo živel v Rodinah. Po končani realni gimnaziji v Novem mestu je študiral slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1940. Med študijem slavistike je nekaj časa študiral italijanski jezik in književnost na katoliški univerzi v Milanu. Ko je leta 1941 odslužil vojaški rok, se je poročil z Gabrielo Eržen in nastanil na Rodinah, kjer je kmetoval in obenem z italijanščino pomagal prebivalcem v Črnomlju. Zaradi partizanskih likvidacij (uboji v Beli krajini  in atentat na Lamberta Ehrlicha) se je leta 1942 preselil v Ljubljano, kjer je poučeval na uršulinski in državni gimnaziji. Maja 1945 se je moral umakniti iz Slovenije. Preko Koroške je odšel v Italijo (Monigo). Ko so zavezniki ustanavljali v Trstu slovenske šole je mladi slavist Vinko dobil mesto profesorja: polnih 32 let je bil predan pedagoškemu delu na slovenskih šolah v Trstu. Sodeloval je pri sestavljanju učbenikov in bil med pobudniki kulturnega življenja na Tržaškem. Leta 1977 se je upokojil. 

Pisal je pesmi, kratko prozo (zlasti črtice) in povesti ter prevajal predvsem italijanske avtorje.

Bil je stalni sotrudnik Meddobja, Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu je izdala njegovo zbirko pesmi Nova pesem leta 1961. Bil je tudi sodelavec našega Zbornika Svobodne Slovenije. 

Slovenijo je po vojni ponovno obiskal šele leta 1991. Od leta 1989 je bil član Društva slovenskih pisateljev.

Umrl je na Opčinah pri Trstu 27. septembra leta 1999.

.

http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PFNBRF2U/8e19ca4e-e6fc-448d-9dcf-9b169cb63ba5/PDF

.

Delo Vinka Beličiča:

Poezija

• Češminov grm, Ljubljana, 1944.
• Pot iz doline, Trst, 1954.
• Gmajna, Trst, 1967.
• Bližine in daljave, Trst, 1973, 1993 (izbrano delo).
• Pesem je spomin, Trst, 1988 (izbrano delo).
• Izbrane pesmi, Trst, 1991 (izbrano delo).

Povesti

• Molitev na gori, Ljubljana, 1943 (samozaložba).
• Nekje je luč, Trst, 1975.
• Leto borove grizlice, Celovec, 1981.
• Človek na pragu, Celovec, 1985.
• Leto odmrznitve, Gorica, 1992 (na koncu je dodal sestavek o svojem rodu).

Črtice

• Kačurjev rod, Gorica, 1952.
• Dokler je dan, Buenos Aires, 1958.
• Nova pesem, Buenos Aires, 1961.
• Med mejniki, Gorica, 1971.
• Žolto-rdeči voziček, Trst, 2001.

Eseji

• Prelistavanje poldavnine, Gorica, 1980.
• Vinka Beličiča pogled nazaj, Trst, 1983 (pogovore zapisal in uredil Marij Maver; Beličič sestavil bibliografijo svojih del).
• Cerkničan treh domovin, Trst, 1987 (o Mirku Javorniku).
• Prelistavanje polstoletja, Trst, 2000 (dokumentirana avtobiografija).

Proza

• Na vetrovni postojanki, Celje, 1997 (izbrano delo).

Učbeniki

• Zgodovina slovenskega slovstva, Gorica, 1946 (soavtor).
• Slovenska čitanka, II, Trst, 1947.
• Slovenska lirska pesem, Trst, 1950 (Beličič urednik, avtor uvoda in spremne besede).
• Obča zgodovina, I, Trst, 1976.

Prevodi

• Giovanni Papini: Priče trpljenja Gospodovega, Ljubljana, 1940, 1998.
• Paul Claudel: Zamena, 1952 (iz francoščine).
• François Mauriac: Asmodej, 1952 (iz francoščine).
• Hugo von Hofmannstahl: Salzburški veliki oder sveta, 1953 (iz nemščine).
• Alessandro Manzoni: Adelchi, 1964 (za slovenski Radio Trst).

Uredništvo

• Straža v viharju, 1934, št. 19/20.
• Stvarnost in svoboda : zbornik : I.–II., Trst, 1952–1953 (sourednik).

.

.