Ob 500 letnici Reformacije.
María Soledad Barrionuevo je študentka zgodovine na Buenosaireški univerzi. Pripravlja tezo o kozmoviziji velikega slovenskega polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, in je v ciklusu o reformi v Evropi delno izkoristila svojo tezo za kratko predavanje o Reformi iz Valvasorjevega zornega kota.
Ni odveč omemba, da obiskuje lektorat slovenščine, ki ga vodi Tjaša Lorbek na Filozofski fakulteti.
Pomembna je v Sloveniji Reformacija, praznuje se “Dan Reformacije”, in to kljub temu da je Luterancev pravzaprav malo v Sloveniji, saj je večina prebivalstva, vsaj kot izročilo, katoliška.
Svoje predavanje je naslovila “La religión en Carniola: apuntes sobre la Reforma Protestante en la visión del polihistoriador esloveno Janez Vajkard Valvasor en el siglo XVII”, in se je vršilo v ciklusu “Ob 500 letnici Reformacije: Sodobnost preteklosti” (A 500 años de la Reforma: el presente de un pasado), ki ga je pripravila skupina “Grupo de investigación en Historia Moderna”.
Torej je v torek 31. oktobra, v lepem in prostornem avditoriju “Jorge Luis Borges” argentinske Narodne knjižnice, María Soledad predstavila svoj prispevek. Namen referata je izvleči nekatere aspekte protestantske reformacije na Kranjskem, poudarjene v monumentalnem Valvasorjem delu “Slava vojvodine kranjske” iz leta 1869. Najprej omenja pomembnost Luterjevega reformističnega premika, pri katerem je imel važno vlogo Primož Trubar, in iz tega razvoj vseh raznih sprememb glede religije na Kranjskem, ki so izoblikovale pogled človeka v sedemnajstem stoletju.
Še nekaj besed o Valvasorju: Kranjski plemič, član Kraljeve družbe, je bil rojen maja 1641 v Ljubljani, edini točen datum je njegov krst 28. maja, in umrl enkrat pred 16. novembrom 1693 na Krškem. Slava vojvodine Kranjske je gotovo vrh njegovega dela. Izšla je v Nürnbergu leta 1689 v nemškem jeziku (takrat skoraj obvezno, da bi bila širše razumljiva). Ima 3532 strani, 15 poglavij, ilustracije samega avtorja. Z njo je predstavil (takratnem) svetu Slovenijo.
Res zanimivo, kako se tu v Argentini oz. Buenos Airesu širi poznanje Slovenije v glavnem na kulturni, intelektualni sceni, in še bolj to, da ga promovirajo ne-Slovenci (glej v št. 20, poročilo o predavanju Florencie Ferré).
Rok Fink
