Spomini Antona Tomažiča
Mohorjeva založba iz Celovca je izdala spomine Antona Tomažiča V objemu slovenske pomladi o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije.
»Anton Tomažič, ki je bil v prelomnih časih osamosvajanja Slovenije ‘blizu vrha’ tedanje politike, v knjigi – poleg svojih spominov oz. zanimive ocene takratnega dogajanja – objavlja obsežno gradivo, dokumente, plakate, zapise, slike, ki jih je dolga leta zbiral in hranil doma. S knjigo je zdaj obsežen dokumentacijski nabor o za Slovence in Slovenijo pomembnih prelomnih letih dostopen tudi širši javnosti. Avtor je svoj osebni arhiv po predstavitvi izročil Muzeju novejše zgodovine Slovenije.«
Tako knjigo Antona Tomažiča V objemu slovenske pomladi oglašuje založba. Danes je glede terminologije pravzaprav velik problem, saj je levičarska medijska scena uveljavila uporabo termina »osamosvojitev« (ali izpeljanko »po osamosvojitvi«), čeprav se iz konteksta jasno vidi, da je govora o dogajanju na prelomu iz 80. v 90. leta, ko se je Slovenija demokratizirala po dolgi komunistični diktaturi. Brez demokratizacije osamosvojitve ne bi bilo. In prav o demokratizaciji Anton Tomažič v tej knjigi veliko piše.
»Nisem bil ravno ‘na vrhu’ politike v obdobju, ko je potekal projekt, ki se je izkazal za najbolj veličastnega v vsej slovenski zgodovini: izgradnji (in obrambi) prve samostojne slovenske države. Bil pa sem ‘blizu vrha’ in se zato čutim usposobljenega, da tudi kaj pokomentiram in pojasnim, kar morda drugi pisci naše zgodovine sicer ne bi (z)vedeli. Zato že vnaprej zavračam morebitne očitke o ne-objektivnem pristopu: seveda – gre za (izrazito subjektivne) moje spomine in ocene tedanjega dogajanja,« je zapisal v uvodu knjige Anton Tomažič.
Vsakršni spomini so za zgodovino ožjega ali širšega okolja pomembni. Tomažičevi so zelo pomembni, saj je bil konec 80. in v začetku 90. let pri vrhu takrat na novoustanovljenih demokratičnih strank ter koalicije Demos. Tako nas iz prve roke spomni na mnoge pomembne dogodke, osebnosti in njihovo vlogo pri demokratizaciji Slovenije. Veliko nam pove tudi, česar do zdaj nismo poznali. Dragocena so tudi njegova spoznanja in komentarji, saj so se dogajale pozitivne in tudi negativne stvari. Ker avtor velja za resnicoljubnega, tako izvemo veliko, zato je ta knjiga še posebej dragocena.
»S to knjigo se avtor petindvajset let po mednarodnem priznanju ne pridružuje zgodovinarjem, ampak želi biti popisovalec časa, kot ga je sam doživel in sooblikoval. Oglaša se iz jedra slovenske pomladi, s svojo izkušnjo, spoznanji, skrbjo, vprašanji in z epilogom,« je v krajši spremni besedi zapisal Lojze Peterle, ki je podpisan kot predsednik osamosvojitvene vlade, vendar je bil tudi predsednik prve demokratično izvoljene vlade, ki je bila odgovorna tudi za demokratizacijo Slovenije (ne samo za osamosvojitev).
»Kot je možno sklepati iz naslova te knjige, me je dogajanje v času slovenske pomladi popolnoma pritegnilo, navdihnilo, okupiralo in prevzelo, tako da na določen način predstavlja osrednje obdobje mojega življenja. Nisem se pretvarjal, ko sem, na zgražanje ter posmeh številnih, predvsem levih kolegov, v Skupščini Republike Slovenije – izjavil, da bi ‘dal tudi življenje za svobodno Slovenijo’. Takrat, v najbolj kritičnih dnevih, sem to dejansko tudi čutil! Resnici na ljubo je treba dodati, da sem bil tedaj še samski in da bi česa takega ne mogel reči, če bi (že tedaj) imel svoje otroke …,« je zapisal avtor v knjigi. Kot je razvidno tudi iz obsega njegovega arhiva, so tri področja, kjer lahko prihodnjim zgodovinarjem poda nekaj koristnih spominov: stranka SDZ, Demos in Skupščina RS. Prav ta poglavja so tudi najobsežnejša v tej knjigi.
Ker je imel zelo zanimivo življenje tudi že pred obdobjem slovenske pomladi in tudi še kasneje, se mu je zdelo vredno zapisati še marsikatere druge, ne samo politične spomine, ali vsaj dodati slike ter dokumente, ki odražajo duh tedanjega časa.
Avtor je na začetku knjige tudi pojasnil, da ta knjiga ni za tiste, ki še nič ne vedo o slovenski pomladi, zato jim svetuje, naj si za to raje najdejo kakšen drug »učbenik« s sistematičnim opisom dogodkov. Knjiga je bolj namenjena tistim, ki že veliko vedo o slovenski pomladi, pa bi radi izvedeli še več, bolj podrobno in dobili tudi kakšne dokaze za svoje dosedanje vedenje. Čeprav bralec ne bo dobil posebno novih podatkov o dogajanjih med slovensko pomladjo, pa jih bo morda bolje razumel.
Knjiga nam pomaga razumeti
Morda se bo kakšnemu bralcu zdelo, da je v knjigi preveč gradiva in prevelik poudarek na Narodnih demokratih kot nadaljevalki »prve prave stranke« SDZ, je tudi opozoril. »Pa vendar sem toliko tega vključil zato, ker je bila ta stopnja v obdobju slovenske demokratizacije doslej nesorazmerno ‘zanemarjena’, seveda predvsem po zaslugi prevladujočih medijev (pa tudi zgodovinarjev), ki so (še vse doslej) prikazovali ponarejeno sliko slovenske politične desnice. Narodni demokrati smo z volitvami 1992 res praktično izginili iz relevantne slovenske politične scene …« Seveda gre, kot meni tudi avtor, za pomembne teme, ki nam pomagajo razumeti, kaj se je takrat dogajalo in zakaj smo danes, politično gledano, v tako klavrnem stanju.
Ivo Žajdela, Družina, 9. 7. 2018
