V 109. letu starosti je v Trstu umrl znameniti tržaški pisatelj Boris Pahor. Skozi vse življenje je pisal in opozarjal na nevarnosti in grozote treh totalitarnih režimov 20. stoletja, katerih žrtev je bil tudi sam.
30. maja smo se prebudili z žalostno novico pisateljeve smrti. Vsa družbena omrežja in časopisi vsega sveta so objavljali dela in pričevanja “pisatelja brez meja, državljana sveta in človeka srca”, kakor ga je opisal predsednik slovenske države Borut Pahor:
“Bil je vest slovenskega naroda” – Delo, Slovenija
“Morto a 108 anni Boris Pahor, lo scrittore sloveno che narro l’orrore dei lager” – La Stampa, Italija
“Muere Boris Pahor, la voz perpleja y clara del Holocausto” – El Mundo, Španija
“Murió Boris Pahor, un testimonio de la resistencia contra el fascismo” – El País – Španija
“Muere a los 108 años de edad Boris Pahor, sobreviviente y narrador del Holocausto” – La Razón, Mehika
“Fallece el escitor Boris Pahor, testigo de los horrores del Holocausto nazi” – La Nación, Argentina
“Boris Pahor died: He survived death and was 108 years old” – Times, ZDA
Že kot otrok je bil Boris Pahor priča požiga slovenskega Narodnega doma v Trstu, ki so ga povzročili fašisti in je trpel prepoved slovenščine pod fašističnim režimom. Med drugo svetovno vojno so ga Nemci deportirali in poslali v razna nacistična koncentracijska taborišča. Komunistični režim je Pahorju prepovedal vstop v Slovenijo in onemogočal izdajo njegovih literarnih del.
Pahorjeva literarna dela, med katerimi velja omeniti Nekropola, V labirintu, Mesto v zalivu, Grmada v pristanu, so priznana v Franciji, ZDA, Nemčiji, Španiji in po vsem svetu. Večkrat je bil Boris Pahor omenjen kot slovenski kandidat za Nobelovo nagrado in velja za enega najbolje prodajanih in prevajanih slovenskih avtorjev v tujini.
Za svoj izjemni literarni opus je Boris Pahor prejel vrsto nagrad, med drugimi Prešernovo nagrado (1992), Srebrni častni znak Republike Slovenije (2000) in francoski red legije časti (2007). Bil je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, nosilec častnih doktoratov Univerze na Primorskem in Univerze v Ljubljani ter naziva Kulturni ambasador Republike Slovenije. Leta 2020, ob 100-letnici požiga Narodnega doma v Trstu, sta mu podelila najvišji državni odlikovanji italijanski in slovenski predsednik.
V tednih, ko se spominjamo nove obletnice pokola slovenskih domobrancev v tistem žalostnem juniju 1945, pa velja še posebej omeniti njegov prispevek k razkritju tega zločina. Leta 1975 je bil v Trstu objavljen intervju z Edvardom Kocbekom, ki sta ga pripravila Alojz Rebula in Boris Pahor z naslovom Edvard Kocbek, pričevalec našega časa. Publikacija je bila dostopna le v zamejstvu in v Sloveniji seveda prepovedana, a nastala je polemika in pobudniku je bil za nekaj let prepovedan vstop v Jugoslavijo.
“Danes je to bolj jasno, kot je bilo tedaj, da je priznanje te krivde pogoj za naše prihodnje narodno sožitje”, je Boris Pahor izjavil leta 2010 v Delu.
Borisu Pahorju so se ob njegovi smrti poklonili številni pisatelji in kulturniki. V sredo, 1. junija je bila v Narodnem domu v Trstu žalna seja, pogreb pa bo v torek, 7. junija.
Ponosni in hvaležni smo za plodno življenje tega zavednega Slovenca!
