14. vlada Republike Slovenije je uradno nastopila v petek, 13. marca 2020 zvečer. Komaj uro po imenovanju so se njeni člani že zbrali na prvi seji z namenom, da sprejmejo prve ukrepe: pandemija koronavirusa je v Sloveniji takrat že povzročila čez 100 okužb, odhajajoča vlada Marjana Šarca pa je ta problem zanemarila.
Kljub kalkulacijam odhajajočega predsednika, ki je s svojim nepričakovanim odstopom računal na predčasne volitve, je Janezu Janši uspelo sestaviti koalicijsko vlado.
A novi vladi je bila vojna napovedana še pred njenim nastopom: meseca februarja, ko je sedanja koalicija šele začela nastajati, se je 75 intelektualcev s pismom proti bodoči vladi Janeza Janše obrnilo na javnost: “Podpisnice in podpisniki tega poziva smo resno zaskrbljeni vpričo trenutnih političnih dogovorov ob nastajanju Janševe koalicije, saj menimo, da lahko državo hitro popeljejo v krog tistih držav članic Evropske unije, ki so danes na črnem seznamu kršiteljic temeljnih načel varovanja demokracije, pravne države, neodvisnosti medijev in človekovih pravic.” Namen politične destabilizacije vlade, ki jim ne bi bila po godu, je bil torej napovedan. Niti razsajanje koronavirusne pandemije jih ni ustavilo.
Prvi protivladni shod se je vršil 28. februarja pod imenom “Proti koaliciji sovraštva”, na katerem je bilo prvič slišati (ne preveč ljubeznivi) slogan “ubi Janšo”.
Komaj 10 dni po nastopu vlade, 23. marca, so začeli v središču Ljubljane prvi protesti posameznikov, ki so v znak nestrinjanja z vlado prižgali sveče na Trgu Republike. Takoj so sledili drugi manjši protesti, saj so bila zaradi karantene večja zbiranja prepovedana.
V aprilu so začeli tedenski petkovi protesti: tri zaporedne petke so nezadovoljstvo z aktualno vlado izražali z ropotanjem z lonci na balkonih, nato so se pa 24. aprila usedli na kolesa in se prvič zapeljali skozi Ljubljano. Od takrat se manifestacije ponavljajo vsak petek.
Gesla ki jih na svojih plakatih kažejo petkovi protestniki, so zelo raznovrstna in zgovorna: “Smrt janšizmu, svoboda vsem”; “Dvig plač za delavce”, “Vlada, ne bodi kot prašiči iz Orwellove živalske farme”, “Kdaj naj odstopi vlada?”, “Proletarci vseh dežel združite se”, “Delavsko upravljanje podjetja”, “Stop diktaturi”.
Glede na to, da so te akcije začele komaj nekaj dni po nastopu vlade in so bile že vnaprej napovedane je jasno, da gre za rušenje vlade le iz ideoloških razlogov nestrinjanja z njo. Sedanja opozicija tega namena niti ne skriva. Člani prejšnje manjšinske vlade, ki je zaradi lastne nesposobnosti odstopila, se zdaj trudijo, da bi razbili vladajočo koalicijo.
Kakšen je bil že od vsega začetka vpliv in pomen medijev pri teh akcijah?
“Pri rušenju sedanje vlade s strani medijev je paradni konj postala javna RTV. Je tista, ki tako rekoč sistematično skuša destabilizarati vlado, kar sploh ni njena naloga. Lahko je kritična do vlade, ne sme pa je destabilizirati“ je dejal Ivan Štuhec na Radio Ognjišče.
Vsaka poročila na TV se začnejo s prispevkom o nezadovoljstvu z vlado. Trenutno so hrbtenica rušilcev vlade.
Za obeležitev dneva državnosti vlada vsako leto organizira osrednjo prireditev. Na kongresnem trgu so odmevale slovenske narodne in domoljubne pesmi, ki jih že več let ni bilo priložnosti slišati na takih proslavah. Stvar je prišla tako daleč, da so nasprotniki vlade organizirali “anti proslavo”, s petjem Internacionale in govore nasprotovanja vladi z vzkliki “Smrt fašizmu, svoboda narodu”.
Trenutno so v teku napadi na člane vlade, najprej na ministra Počivalška, nato na ministrico Aleksandro Pivec. Zanimivo je, da jima korupcijo očitajo prav tisti, ki so pripravljeni svojim političnim somišljenikom odpustiti veliko večje korupcijske grehe. Uporaba takih dvojnih meril pa itak ni izključno slovenska – o tem veliko vemo tudi pri nas v Argentini.
Poletje 2020 je v Sloveniji vsestransko vroče.
Mariana Poznič
