Pred 80 leti, 22. novembra 1941 je v Sloveniji izšla prva številka Svobodne Slovenije. Od prvih let je ohranjenih samo nekaj številk. Leta 1947 se je urednik lista, Miloš Stare, izselil v Argentino in že 1. januarja 1948 začel izdajati Svobodno Slovenijo v Buenos Airesu. Trde so bile preizkušnje, ki jih je list preživel v teh osmih desetletjih. Dvigal je pogum, dajal smernice in služil resnici. V svojih številkah prinaša novice iz življenja Slovencev v Argentini, Sloveniji in po svetu in poroča o kulturnih, športnih in socialnih dogodkih. Po 80 letih Svobodna Slovenija še živi in je del Slovencev, ki živijo pod južnim križem.
V prvi številki je urednik jasno napisal cilj Svobodne Slovenije: “Slovenec, korakaj z nami k svobodi! Danes živimo Slovenci zopet v dobi, ko nam je treba jasnih pojmov in jasnih načel, za katere more biti le eno izhodišče: ljubezen do slovenske zemlje, ljubezen do slehernega Slovenca, ljubezen do vsega kar je slovenskega. Naša naloga je, da se pripravimo za čas, ki bo prišel. Ta čas nas ne sme najti nepripravljene ali utrujene.
V Sloveniji se je Svobodna SLovenija tiskala in razpečevala tajno. Od vsega začetka je list obsojal in svaril pred nacizmom in komunizmom. Svobodna SLovenija se je širila med ljudstvom v stotih, včasih celo tisočerih izvodih.
Poslanstvo Svobodne Slovenije je Miloš Stare obnovil v prvi številki izdani v Argentini: “Danes v Sloveniji ni laških fašistov in nemških nacistov. Je pa v Sloveniji kljub temu še vedno najstrašnejše nasilje, ki ga izvajajo komunisti. Laž in krivica pa sta vsakdanja hrana, s katero krmi režim še vedno zasužnjene Slovence. Laž pa je blago, ki ga režim na debelo izvaža in razširja tudi med Slovenci Južne Amerike, Naše delo zato ni končano. Dolžni smo, da nadaljujemo delo, začeto že leta 1941 v domovini, pa smo ga morali leta 1945 prekiniti v izgnanstvu. Nam slovenskim beguncem je argentinska republika dobrohotno dala zavetje. Ni bil to le izraz sočustvovanja do brezdomcev. Bilo je več! Argentina je zemlja svobode. Mi pa smo morali zapustiti svoje domove zaradi komunistične diktature. “Svobodna Slovenija” je pred Vami. Prva številka v argentinski izdaji. Vse poštene Slovence v Južni Ameriki pozivamo, da se pridružijo naši borbi proti vsakemu nasilju in da vsi sprejmejo naše geslo: “Borba za svobodo slovenskega naroda, borba za zmago resnice in pravice!”
Ob 50-letnici Svobodne Slovenije je dr. Tine Debeljak, ožji sodelavec Miloša Stareta in član uredniškega odbora Svobodne Slovenije napisal: “ V Argentini je Miloš Stare dodal Svobodni Sloveniji še novo nalogo, da povezuje vse demokratične Slovence v Argentini ter kolikor možno po svetu; in temu idealu je ostala Svobodna Slovenija zvesta do danes. Čas je potekal, uredniki so legali v grob, tudi Stare se je moral ločiti od svojega ljubega otroka. A na njih mesta so stopili mlajši, morda rojeni že v Argentini, a še vedno polni slovenskega demokratičnega in svobodoljubnega duha, ki so čutili, da je še vedno potrebna jasna beseda, ostre misli in domoljubno čutenje, kajti v Sloveniji je še vedno vladala prisila. In danes, ko se je podrl izumetničen, a kruti svet partije, ko se doma pričenja demokracija — k temu je doprinesla svoj delež tudi Svobodna Slovenija, njeni Zborniki in druga izdanja — tudi danes je v Sloveniji še mnogo nejasnosti, omahljivosti, nepoznanja. Še vedno je potrebno pričevanje resnice in kazanje krščanskih načel v javni družbi, še vedno je potrebna naša beseda. Pa tudi med nami je nujna povezava, da se bomo lahko skupaj ohranili kot Slovenci, čeprav pod Južnim križem. Svobodna Slovenija gleda na prehojeno pot za seboj in se pripravlja na prihodnost. Kot je med okupacijo, revolucijo in diktaturo imela jasna načela in jih tudi izpovedovala, bo ta izvajala še naprej, da bo skupaj z demokratičnimi Slovenci doma in po svetu, predvsem pa v Argentini, pomagala našemu narodu k dosegu cilja, ki je izražen v naslovu lista.”
Dolgoletni urednik Svobodne Slovenije, Tone Mizerit, je ob 60-letnici glasila napisal:”Od vsega začetka se je list uveljavil kot najbolj pristen glas svobodnih in demokratičnih Slovencev, upoštevan po vsem svetu, verodostojen in zanesljiv. Utrl si je pot med naše ljudi, ki so mu trud in skrb plačevali z zvestobo. Le tako si lahko razložimo, da se je tednik obdržal teh šestdeset let, da je celo rasel in dočakal uresničitev sanj o slovenski državi. Danes je edini splošno informativni tednik, ki izhaja v slovenskem jeziku izven slovenskega narodnega ozemlja. Mnogo se je spremenilo. Danes je tudi oblika in vsebina Svobodne Slovenije nekoliko drugačna. Bolj je obrnjena na skupnost, a odprta Sloveniji in svetu. Skuša biti bolj dinamična, a ne izgubi izpred oči vrednot in ideje. Ohranja ravnotežje in se sooča z novimi izzivi. Ni najmanjša skrb proces asimilacije in vprašanje jezika. Vsaka odločitev je težka. Od prvotnih sodelavcev in članov uredniškega zbora ni nikogar včË med živimi. Ošli so po večno plačilo za toliko truda, naporov in neprespanih noči v delu za ideale. Na njihova mesta so stopili in še stopajo novi, tudi mladi sodelavci. Tisti, ki danes iščemo pot listu, se zavedamo odgovornosti. V vedno menjajočih se okoliščinah, v nemirnem svetu, skušamo ostati zvesti istim ciljem, ki so rodili časopis v letu 1941, in ga ponovno obudili pred šestdesetimi leti. Ko vstopamo v novo, jubilejno leto, se veselimo tega dosežka. S skrbjo a tudi z optimizmom gledamo v prihodnost. In zagotavljamo, da bomo ostališπe naprej zvesti, v borbi za svobodo, resnico in pravico.”
Danes Svobodno Slovenijo urejajo Slovenci, rojeni v Argentini. Sedanji uredniški odbor si prizadeva, da bi tudi v bodoče Svobodna Slovenija ostala glasilo slovenske skupnosti ter odraz slovenskega življenja v Argentini. Da bo za prihajajoče rodove ohranjala ideale slovenstva in svobode, ki so navdihnili njen nastanek.
Pripravil: Jože Jan
