Postni čas je mimo, s Cvetno nedeljo smo vstopili v največji teden v letu. Kot je pri nas navada, smo se za obrede, ki so povezani z dogodki vsakega dne velikega tedna zbrali v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši.
Veliki četrtek je dan evharistije in postavitve duhovniške službe. Na ta dan se spominjamo obhajanja Jezusove zadnje večerje z apostoli, ki predstavlja ustanovitev zakramenta evharistije. Spominjamo se tudi zapovedi ljubezni in služenja drug drugemu. Opravila je vodil g. Robert Brest, protagonisti so pa bili otroci in mladi:spomin zadnje večerje je spremljalo petje številnih mladih ob zvokih kitar, pri napovedovanju in branju beril smo prav tako poslušali mlade glasove, pred oltarjem je pa stalo veliko število mladih ministrantov.
Na veliki četrtek se vrši obred umivanja nog, pri katerem duhovnik vzame posodo z vodo ter izbranim vernikom umije in obriše noge, s čimer posnema Jezusovo umivanje nog apostolom pri zadnji večerji. Tako simbolično pokaže, da je kljub dostojanstvu duhovniške službe služabnik zaupanim ljudem. Gospod Robert je temu obredu posvetil posebno pozornost in povabil vse prisotne otroke, da so se mu približali in ga prav od blizu spremljali, ko je dvanajstim možem vseh starosti umil in obrisal noge po Jezusovem zgledu. Otroci so pozorno sledili duhovniku in poslušali njegove besede. Mali, ki bodo letos prejeli zakramente sv. obhajila in sv. spovedi so bili posebno povabljeni, da se udeležijo tega praznika evharistije, po katerem so tudi prejeli poseben blagoslov in pa kos kruha z naročilom, da naj ga pojedo v družinah.
Po končani sv. maši je duhovnik ponesel sveto Rešnje telo na posebno mesto, v “ječo”, ki predstavlja Jezusovo trpljenje na vrtu Getsemani. Na tem mestu smo ga nato častili in molili do polnoči, prvo starejši, nato mladina.
Mladi so tokrat organizirali še posebno duhovno pripravo: “Mladinsko veliko noč”. Potekala je od obreda velikega četrtka pa do naslednjega dne v Slovenski hiši.
Veliki petek je dan Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Simbolika velikega petka predstavlja namero in razpoloženje, da se v odpovedi odpremo in postanemo bolj razpoložljivi za Božjo milost in spreobrnjenje srca.
Veliki petek je edini dan v cerkvenem letu, ko ni svete maše. Opravilo velikega petka ima tri dele. Sveto opravilo se začne v tišini s počastitvijo razgrnjenega oltarja, ki predstavlja Kristusa, oropanega človeškega dostojanstva, ki so mu vzeli vse in ki je na križu občutil zapuščenost. Pred tem oltarjem je mašnik, g. Franci Cukjati, legel na obraz in nekaj trenutkov tiho molil.
V prvem delu je opravilo Božje besede, med katerim smo poslušali poročilo o Jezusovem trpljenju iz Janezovega evangelija, Pasijon. Pela sta ga g. Robert Brest in Gregor Modic, vlogo ljudstva je pa odpel pevski zbor.
Sledile so prošnje za sodobno družbo in njene voditelje, za drugače verujoče in neverujoče, za cerkvene potrebe kot tudi za odnose z judovsko skupnostjo. V drugem delu smo vsi navzoči s poljubom počastili križ v znamenje hvaležnosti in spoštovanja, v tretjem pa smo se udeležili obhajilnega obreda. Opravila velikega petka je spremljal Mešani pevski zbor San Justo pod vodstvom Andrejke Selan Vombergar.
Veliki petek smo zaključili z molitvijo križevega pota v pripravi mladih, kot je že pri nas običaj. Tokrat so molitev in petje vodili mladi iz Slomškovega doma, ki jim je sledila polna cerkev vernikov. Poglobili smo se v štirinajst postaj Kristusovega trpljenja in smrti in ga spremljali na težki poti križa. S tem je mladina tudi zaključila svojo celodnevno duhovno obnovo.
Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik, ker ta dan praznujemo največji čudež in temelj naše vere, ki je vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih.To je praznik veselja in upanja, in tako smo ga doživeli.
Na veliko soboto so slovenski duhovniki po domovih blagoslavljali velikonočna jedila. Ta lep stari običaj še vedno ohranjamo tudi v Argentini. Zvečer smo se pa spet zbrali v cerkvi pri velikonočni vigiliji. Obrede Kristusovega vstajenja je vodil delegat dr. Jure Rode, s sodelovanjem g. Roberta Bresta in številnih ministrantov. S petjem je spremljal zbor Slomškovega doma Ex Corde, pod vodstvom Marte Selan Brula.
Mašnik je pred temno cerkvijo blagoslovil ogenj, s katerim je nato prižgal velikonočno svečo. Ko je vstopal v cerkev so verniki ob vzklikih “Kristusova luč” z lučjo velikonočne sveče prižigali svoje sveče: ministranti so to luč posredovali vernikom in se ob tem trudili, da veter ni ugasnil sveč. S prižganimi svečami smo poslušali velikonočno hvalnico. Nato smo prisluhnili berilom, ki predstavljajo zgodovino našega odrešenja. Sledilo je veselo oznanilo evangelija: ni ga več v grobu, vstal je, kakor je rekel!
Pridiga je bila tokrat tudi voščilo ob tem največjem prazniku cerkvenega leta. Izpovedali smo svojo vero z obnovo krstnih obljub in nadaljevali s svetim bogoslužjem, ki so ga pevci zaključili z mogočno Haendlovo “Alelujo”.
Sporočilo o Jezusovem vstajenju je najpomembnejša vest celotne človeške zgodovine, kajti do tistega trenutka, ko je Jezus vstal od mrtvih, so naši koraki vodili samo do groba: do groba naših bližnjih in prej ali slej tudi do groba vsakega izmed nas.
Ko je Jezus vstal od mrtvih, gredo naši koraki naprej in zato mora danes po vsem svetu odmevati svetu sporočilo: Jezus je vstal! Zares je vstal! (msgr. Stanislav Zore)
foto: Barbara Kržišnik – Marko Vombergar
