Pred 200 leti, na predbožični večer leta 1818, sta v vasici Oberndorf pri Salzburgu duhovnik Joseph Mohr in organist Franz Xaver Gruber prvič povezala melodijo in besedilo v pesem, ki je postala priljubljena po celem svetu: pesem Sveta Noč! Blažena noč!
Legenda o nastanku
O nastanku pesmi obstaja legenda, ki jo tako opisuje ga. Mirjana Ivanuša-Bezjak:
Leto 1818 se je bližalo koncu. Bil je čas trpljenja in odrekanja: napoleonske vojske so desetletja pustošile po evropskem kontinentu, ljudje so si želeli spokojnosti in miru. Kaplan Jožef Mohr je sedel za orglami. Njegovi prsti na tipkah. Globoko je vdihnil in pritisnil. Nič. Dvignil je prste in poskusil znova. Nič!
Pater Jožef je obupan zmajal z glavo. Saj nima smisla! Piščali so zarjavele, notranjost orgel splesnela. Orgle so že mesece sopihale ter postajale čedalje tišje, a upal je, da bodo zdržale vsaj toliko časa, dokler jih izdelovalec ne pride popravit. Prav na dan 23. decembra 1818 so orgle dokončno odpovedale. Cerkev sv. Nikolaja za Božič ne bo imela glasbe. Kakšna polnočnica bo, brez mogočnih orgel?
Globoko je vzdihnil. Ves obupan in jezen si je ogrnil površnik in stopil v noč. Mraz in megla sta ga obkrožila. Mesec je obseval zasnežena drevesa in hiše vasice Oberndorf. Gazil je po zasneženih ulicah do konca vasi in se vzpel po poti, ki je vodila v gore.
Visoko nad Oberndorfom je gledal reko Salzach,ki je tekla mimo cerkve sv. Nikolaja. Vsako pomlad, ko narasla reka priteka z gora in preplavi bregove, voda pride do cerkvenih temeljev. Zaradi vlage so orgle splesnele in zarjavele.
Potrt Jožef se je razgledoval po avstrijskih Alpah. Zvezde so sijale nad njim v mirni in tihi noči. Sveta noč? Blažena noč? Spomnil se je pesmi, ki jo je pred dvemi leti napisal.
Naslednje jutro se je znova odpravil na pot. Tokrat je nosil s sabo svojo pesem in vedel natanko, kam gre – na obisk k Francu Gruberju, prijatelju in organistu pri sv. Nikolaju, ki je živel v sosednji vasi.
Franc Gruber je bil presenečen obiska, še bolj presenečen pa je bil, ko mu je pater Jožef pokazal pesem in ga prosil, naj jo še tisto jutro uglasbi.
Pri polnočnici sta Jožef in Franc Gruber stala pri oltarju cerkve sv. Nikolaja. Polna cerkev. Kaplan Jožef je v rokah držal kitaro. Verniki so pogledovali drug drugega. Nikoli še niso videli, da bi kdo igral na kitaro v cerkvi, zagotovo pa ne med polnočnico na Božični večer, na najsvetejšo noč v letu.
Pater Jožef je zabrenkal nekaj tonov, nato pa sta s Francem Gruberjem zapela. Njuna glasova sta zvenela ob spremljavi cerkvenega zbora. Melodija Franca Gruberja je ubrano ujela preprostost besed patra Jožefa. Ko je v noč izzvenela zadnja nota, je zavladala spokojna, blaga tišina…
Sveta noč se širi po svetu
Ali je bila pesem ob njeni krstni uprizoritvi na predbožični večer leta 1818 poslušalcem všeč, ni znano. Morebiti bi kmalu potonila v pozabo, če ne bi bilo pokvarjenih orgel: k popravilu teh so povabili tirolskega izdelovalca orgel Karla Mauracherja. Ta je ob svojih obiskih v Oberndorfu postal pozoren na izredno kakovost te božične pesmi. Njene note je ponesel v svoj domači kraj Fügen na Tirolskem Zillertalu, kjer je pesem v kratkem času osvojila človeška srca.
Presenetljivo, ravno v času, ko so se novosti širile počasi, je pesem “Sveta noč! Blažena noč!” izjemno hitro našla svojo pot iz oddaljenega Zillertala v svet. Na celotni Tirolski so takrat živele številne trgovske družine, ki so na svojih potovanjih izvajale tudi koncerte. Zlasti družini Rainer iz Fügena in Strasser iz Laimacha sta bili v 20-ih letih 19. stoletja znani kot potujoči pevski skupnosti, ki sta med drugim uprizarjali tudi Sveto noč. Ta je kmalu za tem izšla tudi prvič natisnjena v notnem zvezku z naslovom „Štiri prave tirolske pesmi“ (nem. Vier ächte Tyroler Lieder).
Po letu 1840 se je pesem silovito širila po Evropi. Ko pa je prišla v Združene države Amerike in je bila prevedena v angleščino, je dokončno osvojila svet.
Sveta noč na Slovenskem
Pesem o Sveti noči je v slovenščino prevedel Jakob Aljaž, ko je bil kaplan v Tržiču, kjer so pesem leta 1871 na sedanjem slovenskem ozemlju tudi prvič zapeli. Tako kot drugje je tudi v Sloveniji postala in ostala Sveta noč najbolj priljubljena božična pesem.
Ali ste vedeli?
– Da so preprosto pesem o jaslicah in sveti noči doslej prevedli v več kot 300 jezikov in dialektov?
– Da velja za najbolj izvajano pesem vseh časov in se uvršča pred Avsenikovo Na Golici in Yesterday skupine The Beatles?
– Da je izvedba, ki jo je snemal Bing Crosby leta 1935 prodala več kot 30 milijonov izvodov? In da je ta “single” tretji najbolj prodan vseh časov?
– Da so dolga leta uglasbitev “Svete noči” pripisali Michaelu Haydnu, bratu slavnega Josepha Haydna?
– Da vsako leto 24. decembra predvajajo spominsko praznovanje Svete noči v Oberndorfu v živo tako kot preko spleta?
– Da obstaja v Avstriji 10 muzejev s tematiko Svete noči?
– Da je v Zillertalu hišica Strasserhäusl ohranjena kot muzej? Od tukaj je družina Strasser pesem ponesla v svet.
– Da ima “Sveta noč” v originalni verziji v nemškem jeziku 6 kitic, v slovenskem prevodu pa samo 3 kitice?
– Da imajo v muzeju zgodovine v mestu Fügen 940 različnih verzij pesmi “Sveta noč”? Na razstavi je zbirka plošč, ki obsega več kot 500 izvodov.
– Da si zgodovino pesmi lahko ogledate kot zgodovinsko igro v rojstni hiši Franza Xaverja Gruberja v Hochburgu na Achu?
– Da je “Sveta noč” povzročila “Božično premirje” med prvo svetovno vojno? 24. decembra 1914 so nemški vojaki začeli peti “Sveto noč”. Ko so jih angleški vojaki slišali, so začeli peti isto pesem v angleščini. Za nekaj ur se je vojna ukinila.
– Da je leta 2011 “Sveta noč” bila sprejeta v UNESCO-v seznam nesnovne kulturne dediščine?
Sveta noč, blažena noč,
vse že spi, je polnoč.
Le devica z Jožefom tam
v hlevcu varje detece nam.
Spavaj dete sladkó,
spavaj dete sladkó.
Sveta noč, blažena noč,
príšla je k nam pomoč:
dete božje v jaslih leži,
grešni zemlji radost deli.
Rojen je rešenik,
rojen je rešenik.
Sveta noč, blažena noč,
radostno pevajoč
angeli gospoda slavé,
mir ljudem na zemlji želé.
Človek zdaj si otet,
človek zdaj si otet!
