22. julija so v buenosaireškem Teatru Colonu predstavili Straussovo opero “Der Rosenkavalier” – Kavalir z rožo. Zasedba je bila v glavnem lokalna, a kot se večkrat zna zgoditi na isti ravni – če ne celo boljši – kot tiste z gosti iz tujine.
Kavalirja si ne more privoščiti vsaka operna hiša. Potrebuje se fenomenalno zasedbo, odličnega režiserja – da ne govorimo o dirigentu, velikansko produkcijo, najbogatejši možni orkester. Colón jo postavi na oder povprečno enkrat na desetletje.
Delo je povsem originalno, ni zasnovano na romanu ali odrski drami, izum je celo “običaj” kavalirja. Krstna predstava se je vršila 1910, in (seveda kontrafaktično, gledano iz sedajne perspektive) se lahko razume tudi kakor neka simbolična anticipacija sprememb po prvi svetovni vojni: stara Evropa umira, v veliki meri utelešena v tem delu v Maršalki, a tudi v drugih junakih, in prikaže se nova v Oktavijanu in mladi zaročenki.
Vse to je za ta tednik pomembno zaradi Carle Filipčič-Holm in Guadalupe Barrientos, ki sta imeli dve od vodilnih vlog v tem delu. Najpomembnejši.
Guadalupe Barrientos – Carla Filipčič-Holm
O Carli smo že pisali v Svobodni Sloveniji (1.5.2014) ko sta solistične točke Brahmsovega Nemškega rekviema izvajala z Lukom Debevcem-Mayerjem. Kar nekaj podatkov o njej, njenem poreklu in življenjepisu sem objavil v članku o “Primorkih Štimah” v spletni reviji Rodna gruda (prispevek je na razpolago na povezavi http://rodnagruda.si/predstavljamo_vam/2017060512370211 ).
V vlogi Maršalke je bila enostavno čudovita. S prodornim in lepim glasom je, kot pričakovano, brezhibno odpela in odigrala svojo vlogo in že takoj v prvem dejanju navdušila publiko, ki jo je nagradila z ovacijo takoj ko se je prikazala pred zaprtim zastorom.
Torej, da ima Carla svoj prostor v slovenskem tedniku je samoumevno. A zakaj pa Guadalupe Barrientos? Ker poleg nastopov tu in še kje drugje, poje tudi v Sloveniji. Da, slišal in videl in spoznal sem jo v Mariboru, v operi (sila lepa dvorana), ko je izvajala Bizetovo Carmen. Temperamentna mezzosopranistka je bila odlična ciganka. Po predstavi sem jo takrat še osebno spoznal v kantini opere. Tokrat je odpela odličnega Oktavijana. Zahtevna vloga! Ženska, igra moškega, ki se v vlogi prelevi v žensko, potem nazaj v mladega moškega… in kar zadeva petja, nič manj zahtevna. Prepričljiva, simpatična, tudi ona je ob koncu predstave žela velikansko priznanje navzočih.
Torej sta ti dve pevki – seveda ni bilo za pričakovati drugega – odlično odigrali in odpeli zahtevni vlogi. Vsa zasedba je bila na visoki ravni, a gotovo nas zanimata le ti dve.
Kot rečeno, portret Carle je dostopen na omenjeni spletni strani, poleg seveda drugih, ne slovenskih, in zato tu nekaj o Guadalupi:
Julija 2012 je Guadalupe pela Charlotte v Teatro Argentino de la Plata (opera glavnega mesta province) pot taktirko Benjamina Pionnierja, ki je bil takrat direktor opere v Mariboru. Takoj jo je povabil, da se pridruži stalni mariborski zasedbi in pri tem začne kar s Carmen, ki so jo prav takrat pripravljali za gostovanje na Japonskem. Dospela je prvič v Slovenijo januarja 2013, pri 18 stopinjah por ničlo, ki jih je takoj začutila v grlu. Imela je na programu koncert zarzuele in nato začela z vajami za Carmen. Zna povedati, da je bila to čudovito lepa izkušnja, teater, publika, kolegi so jo vsi lepo, toplo sprejeli. Dejansko se je zaljubila v mesto in v ljudi tam. Sama pravi, da je Buenos Aires njeno mesto, Maribor pa mala nebesa.
Tam je pela v Puccinijevem Tritticu, Isabello v Italiani in Algeri, Amneris (Aida), Mère Marie (Dialogues des Carmelites), Dalila (Samson et Dalila) 2016, Fricka (Rheingold) 2017. Kmalu bo pa še Azuceno (Il trovatore) in Preziosillo (Forza del destino) v 2018.
Maribor ji je torej omogočil izpopolnjevanje in rast v umetnico, ki se je v njej razvila. Seveda se je tudi naučila kar nekaj slovenščine!
Več na povezavi: http://www.sng-mb.si/solisti/guadalupe-barrientos/
(Zanimivost izven te zasedbe in priložnosti: poslušanja vredna je koncertna izvedba slavnega terceta zadnjega dejanja Kavalirja z rožo, pri kateri sodeluje tudi Bernarda Fink. Slišal sem jo na radiju – če se ne motim neko soboto, v odlični oddaji (ki je na žalost ni več) V. H. Moralesa na Nacional Clásica 96,7 in jo potem tudi našel na spletu; zato tudi delim povezavo: www.youtube.com/watch?v=22R8LSoIgMs).
Rok Fink
