Moram reči, da ne grem rad na prireditve, na katerih se zberejo velike množice, zato me povabilo našega župnika, da v soboto, 8. oktobra, romamo v Beltince na tradicionalno Srečanje katoličanov iz Slovenije in Hrvaške, katerim so se letos pridružili tudi z Madžarske, ni preveč navdušilo. Odločilo je dejstvo, da je dogodek v Prekmurju, v Beltincih, ki smo jih že poznali. Pa da bo zanimivo, kako se slovenščina, hrvaščina in madžarščina lahko zlijejo v skupno molitev.
Romanja se izmenjujejo: enkrat v eni državi, drugič v drugi. Za letos je škofija Murska Sobota povabila v Beltince, v park za gradom. Romanje je nosilo naslov Skupaj na poti vere in miru. Pravijo, da se je zbralo okoli 5.500 romarjev iz vseh treh držav, pa ni bilo ne stiske s prostorom ne problemov z zvokom. Še na avtobusu so nas pozdravili mladi animatorji in nam posredovali najnujnejše podatke, kam se napotiti. Ob vstopu na prizorišče smo dobili lično brošuro s potekom liturgije, besedili ljudskih pesmi in skico s prostorom s storitvami, ki smo jih bili romarji deležni ali bi jih lahko potrebovali. Uspešno izvedena organizacija!
Nekaterim je bil problem vreme. Vremenoslovci so napovedali 20 stopinj Celzija v Beltincih. Nikjer pa ni bilo pojasnjeno, da bo vse dopoldne gosta megla, ki ni pustila, da bi se lahko ogreli na soncu in da temperatura ni presegla 14 stopinj – vse do 16. ure, ko na kraju ni bilo več nikogar … Že dolgo se nisem tako tresel zaradi mraza!
Pa romanja te morajo drugače ogreti. En način je bilo opazovati veličasten sprevod z več kot 15 banderami, 20 škofi in množico duhovnikov in bogoslovcev iz vseh treh držav in relikvijami sv. Ladislava. Drug je bilo slediti mašnim obredom in kako je bilo slišati glasno molitev v vsakem jeziku. Vsi smo molili istega Boga, z istimi molitvami, a z drugimi besedami. Mašni kanon pa je mašnik zmolil v klasični latinščini. Tudi peli smo v sklopu treh zborov, čeprav je največ ljudskega petja bilo v slovenščini.
Nagovore, med njimi pridigo, treh škofov je bilo treba seveda prevajati. Jasno je, da Slovenec hrvaščino do neke mere lahko dojame, o čem in kaj se govori, dočim iz madžarščine ni bilo najti ničesar, ki bi človeka napotilo do vodilne ideje govornika. Pomislil sem, če se to kdaj zgodi tudi kje na severu Argentine, da pridejo skupaj Argentinci, Brazilci in Paragvajci ali Bolivijci, pa skupaj molijo v kastiljščini, portugalščini in v gvaraní ali kečua. To mora tudi biti poglavje zase.
Ob koncu maše so organizatorji poskrbeli še za kratek kulturni program s plesi treh folklornih skupin in igranjem pihalnih godb. Proti mrazu pa se je prav prilegel visokokalorični pasulj, fižolova enolončnica z narezano kranjsko klobaso.
Za ta praznik so iz Budimpešte pripeljali relikvije madžarskega kralja sv. Ladislava, h kateremu so molili obiskovalci župnijske cerkve v Beltincih, ki je posvečena prav njemu.
Čeprav se tega nismo udeležili, je potrebno napisati, da so se mladi zbrali že prejšnji večer in ob relikvijah molili in prepevali dolgo v noč.
Nas pa je pot vodila še v Črenšovce in na Ptujsko goro. Na obeh krajih smo izvedeli zanimivosti o mogočnih cerkvah in njunih zgodovinah.
GB
