Ob 31. avgusta do 2. septembra so bili na Opčinah pri Trstu 53. Študijski dnevi »Draga 2018«. To je ena najpomembnejših letnih prireditev med Slovenci v Italiji, posvečena poglobljenemu razpravljanju o aktualnih temah, srečevanju rojakov iz vseh treh Slovenij (zamejstva, matice in zdomstva) ter dialogu med različno mislečimi.
Koliko se omenjeni nameni dosegajo, je odvisno od različnih okoliščin. Za letos lahko rečemo, da je bil uspeh nadpovprečen glede aktualnosti obravnavanih vprašanj, kvalitete predavateljev, številčnosti udeležbe, prisotnosti tudi rojakov iz Koroške in Argentine, pomembnih spremnih pobud.
Zakaj »Draga«?
Prireditev nosi ime Draga po vasici na Tržaškem, kjer so bila v dokaj skromnih okoliščinah prva srečanja v letih 1966–75. Ko so se nato preselila v park Finžgarjevega doma, ki je del Marijanišča na Opčinah, je v takratnih časih jugoslovanskega enoumja ime »Draga« predstavljalo že nekakšen simbol »svobodnih mikrofonov« ali celo »svobodnega slovenskega parlamenta«, zato se je ohranilo do danes.
Vsa ta leta prireja študijske dneve Društvo slovenskih izobražencev (DSI) iz Trsta, ki ima sicer med letom, od septembra do konca junija, na vsak delovni ponedeljek kulturni večer v Peterlinovi dvorani sredi Trsta.
DSI so po različnih poskusih in oblikah združevanja katoliških laikov na Tržaškem ustanovili 18. decembra 1962. Že 13. novembra 1964 je vodstvo društva razpravljalo o predlogu, »da bi imeli med počitnicami nekje v hribih študijski tečaj«. O tem so na nekem srečanju na Sv. Višarjah avgusta 1965 pobudniki razpravljali še s somišljeniki iz Goriške in Koroške, 3. in 4. septembra 1966 pa so stekli prvi študijski dnevi v Dragi. Šest predavateljev, znanih katoliških javnih delavcev, je bilo iz Trsta, Gorice in Celovca, sedmi predavatelj pa je bil profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani, duhovnik in filozof Janez Janžekovič.
Razvoj študijskih dnevov
Potem so si ta srečanja sledila brez prekinitev do letos, skoraj vedno na prvi konec tedna septembra. Že na 2. študijskih dnevih je nastopil prvi predavatelj iz zdomstva, prof. Toussaint Hočevar iz ZDA. Kasneje jih je bilo še več, tudi iz Argentine (Katica Cukjati leta 1981, Gregor Batagelj, Andrej Fink, Andrej Bajuk, Zorko Simčič), nekaj je bilo tudi neslovenskih predavateljev. Še več je bilo živahnih diskutantov iz različnih evropskih držav, ZDA, Kanade, Argentine in Avstralije.
Z letom 1968 so v iskanju dialoga prireditelji začeli vabiti kot predavatelje še strokovnjake in književnike iz Slovenije, tudi take, ki so bili blizu režimu, a to se je nehalo leta 1972, ko so oblasti v Sloveniji predavateljem prepovedale sodelovanje pri pobudi, udeleženci iz Slovenije pa so občutili ostro nasprotovanje Udbe.
Z letom 1976 so se začeli pojavljati kot predavatelji vidni oporečniki iz Slovenije. Pred mikrofoni in med udeleženci Drage so se postopoma zvrstili skoraj vsi, ki so nato v času »slovenske pomladi« izbojevali demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije.
O odnosu režima, zlasti njegove tajne službe, ki je imela Drago za eno izmed središč »sovražne propagande«, je raziskovalec Igor Omerza pred leti objavil kar 741 strani obsežno, na arhivskih dokumentih osnovano knjigo Karla – Udba o Dragi. »Karla« je bilo kodno ime (Karel = Drago!), s katerim so udbovci v svojih dopisih poimenovali študijske dneve.
Sicer pa prireditelji vsako leto izdajo zbornik, ki vsebuje predavanja in prepis razprave vsakokratnih študijskih dni, tako da so dostopni široki javnosti.
Letošnja Draga
V petek, 31. avgusta, je po uvodnem nagovoru predsednika DSI Sergija Pahorja predavala goriška časnikarka in javna delavka Erika Jazbar. Svojemu predavanju je dala naslov »Pluralizem po slovensko«. Šlo je za kritično analizo tega, koliko Slovenci resnično živimo pluralizem, in torej koliko uživamo demokracijo in enakopravnost, tako v matici kot v italijanskem zamejstvu. Moderatorka je bila Neža Kravos. Po vsakem predavanju je namreč prosta razprava.
Naslednjega dne je na temo »Misliti meje« predaval pesnik, pisatelj in urednik Aleš Šteger s Ptuja. Obravnaval je ne le fizične meje, temveč tudi razpetost med revolucionarnim in policijsko nadziranim, vlogo kulture in odgovornost vsakogar. Moderatorka je bila Neva Zaghet.
V nedeljo zjutraj je za udeležence, v neposrednem prenosu pa tudi za poslušalce Radia Trst, maševal ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je v pridigi razmišljal o vlogi Drage, pluralizma in dialoga. Pel je zbor župnije sv. Jerneja z Opčin pod vodstvom Janka Bana.
Sledila je okrogla miza »Kako reševati socialne probleme v Sloveniji«, ki so jo oblikovali prvi in donedavni generalni tajnik Slovenske Karitas, teolog in socialni delavec ter stalni diakon Imre Jerebic, predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade, evropski poslanec Lojze Peterle (oba živita v Ljubljani) in moderator Tomaž Simčič. V ospredju niso bili zakonski in politični vidiki, temveč zlasti človeški odnosi.
Zadnje, nedeljsko popoldansko predavanje (tudi v neposrednem radijskem prenosu) je imel časnikar, publicist in univerzitetni profesor Bernard Nežmah iz Ljubljane. Moderator je bil Ivo Jevnikar. Pod naslovom »Nova slovenska politika« je predavatelj s pomočjo analize jezika in mitov opozoril na nazadovanje slovenske politike in družbe, pri čemer igra veliko vlogo izredna neuravnovešenost medijskega prostora.
Odmevni spremni dogodki
Ob predavanjih in razpravah se je zvrstilo še nekaj spremnih dogodkov.
S pozdravi in priložnostnimi mislimi je ob začetku posameznih sklopov nastopilo več predstavnikov oblasti in organizacij.
V nedeljo so predstavniki društev, katerih duša je bil dolgoletni voditelj Drage in DSI prof. Jože Peterlin (1911–76), in člani njegove družine slovesno izročili 7. Peterlinovo nagrado Lojzetu Peterletu za pozornost in skrb, ki ju od študentskih let namenja zamejskim Slovencem.
Takoj za tem je časnikarka Darka Zvonar Predan iz Maribora krstno predstavila svojo knjigo intervjujev s pisateljem Borisom Pahorjem »Boris Pahor – najini pogovori«. Pisatelj, ki je nekaj dni pred tem obhajal 105. rojstni dan, je pod šotorom povzel svoje vodilne misli, ki jih dokumentira tudi ta publikacija.
Na prvi večer Drage so udeleženci z aklamacijo sprejeli protestno in solidarnostno izjavo spričo gonje, katere žrtev je časnikar Televizije Slovenija Jože Možina zaradi odmevih oddaj »Pričevalci« in intervjuja z zgodovinarjem Jožetom Dežmanom o temah, ki jih še vedno vodilni krogi v Sloveniji nočejo slišati.
Izjemen dogodek pa je v soboto zvečer predstavljala akademija ob 70-letnici Slovenske prosvete, torej krovne organizacije katoliških kulturnih in prosvetnih društev ter ustanov na Tržaškem. Zamislila si jo je in jo režirala Maja Lapornik, slavnostni govor je imel predsednik Slovenske prosvete Marij Maver, nastopilo pa je nad sto pevcev, igralcev, bralcev in razstavljalcev iz skorajda vseh društev.
Ivo Jevnikar
za Svobodno Slovenijo