Zedinjena Slovenija je v nedeljo, 3. junija, povabila rojake v Slovensko hišo na Spominsko proslavo v čast žrtvam vojne in komunistične revolucije na Slovenskem.
Slovesnost je začela s sv. mašo v cerkvi Marije Pomagaj, katero je daroval delegat slovenskega dušnopastirstva v Argentini č.g. dr. Jure Rode s somaševanjem č. g. Francija Cukjatija. Dr. Rode nas je spomnil zakaj je prav, da se vedno spominjamo po vojni pomorjenih domobrancev in vseh žrtvev komunistične revolucije. Sv. mašo je daroval za pokojne žrtve revolucije in v zadoščenje za vse hudo, storjeno v tistih letih. Med sv. mašo je pevski zbor iz San Justa pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar pel Vodopivčevo latinsko mašo sv. Katarine in pripomogel k lepoti in slovesnosti bogoslužja.
Sledil je poklon pred spomenikom padlim domobrancem. Predsednik Zedinjene Slovenije, inž. Jure Komar in predsednik Mladinskih organizacij, Marjan Vombergar, sta ob spremstvu bivših domobrancev položila pred spomenikom venec rož. V spomin na obletnico prihoda v Argentino je bila otvorjena spominska plaketa z naslednjim napisom: »Slovenci v Argentini v poklon slovenskim domobrancem in žrtvam komunizma ob 70. obletnici prihoda v Argentino. Nad nami žari vaš zgled! Junij 2018«. Nato je Franci Žnidar s trobento pozval k molku, dr. Jure Rode pa je vodil molitve za rajne. Navzoči so po tem zapeli »Mi Legijonarji, mi domobranci«.
Po končanem petju je zbrane rojake nagovoril bivši domobranec g. Bine Magister, kot eden od preživelih domobrancev iz koncetracijskega taborišča v Kranju. Prebral je misel škofa Gregorija Rožmana, ki jo navaja Alojzij Geržinič v knjigi »Od Save do Srebrne reke«. Škof Rožman je 4. junija 1950 rekel: “Kri naših mučencev bo našemu narodu v vstajenje, ne v smrt, v osvobojenje, ne v suženjstvo, v zasluženje, ne v kazen – ampak v končno odrešenje.”
Spominska proslava se je nadaljevala v dvorani Škofa Rožmana. Slavnostni govor je imel inž. Jože Lenarčič in je v celoti objavljen. Sledila je uprizoritev spominskega venca v besedi in pesmi z naslovom »Vedno bo živel vaš svetli lik«, po zamisli in v režiji Dominika Oblaka. V uvodu so bile podane vodilne misli: »Da vemo kam gremo, je bistveno vedeti od kod prihajamo, kateri je naš izvor. Spominjamo se medvojnih in povojnih žrtev komunističnega nasilja. Vse žrtve in kri naših mučencev niso bile zaman. Iz njih so črpali naši starši v izgnanstvu, v zdomstvu. Na tej podlagi skušamo tudi mi graditi boljši svet za poznejše rodove.«. Na odru so se predvajale slike, ki so nas popeljale od časa med vojno v Sloveniji, do današnjih dni v Slovenski hiši. Naslednja besedila so recitirali: Gabi Bajda Križ, Pavel Grohar, Lučka Jereb Oblak, Viki Selan in Aleks Zarnik: Uvodne besede (M.Jereb Batagelj), Znamenje, Zadnji pozdrav (F. Papež), Doma (F. Balantič), Roža gozdovi in svet (M. Powlikowska), Vetrinj (K. Mauser), Trije so odšli (I. Korošec), Umrli smo (Janko), Možu v spomin (F. Reja) in Spomenik (M. Rus). Različne prizore je povezovala pesem »Kam so šle vse rožice?« v priredbi Marjanke Grohar. Kam so šla dekleta, kam fantje, kam vojaki, kam grobovi? »Kdaj bomo izvedeli?« so spraševali Aleš, Marjanka, Nevenka in Tomi Grohar, Karolina in Tomi Kenda ter Tatjana in Matjaž Rožanec. Za inštrumentalno spremljavo sta poskrbela Matjaž Rožanec s kitaro in Luka Kenda s klaviaturo.
Akademijo so izvedli člani Slovenske Pristave, odrski prostor je pripravil Andrej Golob, za ozvočenje je bil odgovoren Audio Pristava. Za luči je poskrbel Aleks Šuc.
Za konec so vsi navzoči stoje zapeli domobransko himno Oče, mati.
V dvorani Škofa Rožmana je bila na ogled zbirka 23 slik pod naslovom »Resnica prihaja na dan« slikarja Ivana Bukovca. Umetnik razlaga da je zbirka nastala: »Ob pretresljivem doživetju obiska Kočevskih gozdov, ob ogledu brezen in jam ter ob branju in poslušanju pričevanj članov komisije za raziskavo množičnih grobišč pobitih brez sodbe med drugo svetovno vojno in po njej». O njej pravi, da »Zbirka slik ni dokončana, tako kot v Sloveniji ni končano iskanje resnice; nadaljuje se, kot se nadaljuje naše življenje, zaznamovano s to strašno, v domovini zamolčano resnico. Končana bo, ko bomo, Bog daj, vsi doživeli spravo v resnici in pravici.«
V.K.R.
