“Marija, ohrani nam katoliško vero in ljubezen do slovenskih korenin”
Spet kliče nas venčani maj! Marijina pesem je letos še posebno veselo zadonela v lujanskem svetišču, saj so od zadnjega romanja minila že tri leta. Zaradi epidemije je bilo treba ukiniti vsa množična srečanja v letih 2020 in 2021.
Sončna jesenska nedelja je vabila romarje, ki so napolnili baziliko.
Že dobre pol ure pred napovedanim začetkom se je park okoli cerkve začel polniti z družinskimi avtomobili s slovenskimi nalepkami. Kar oddahnili smo si, ko smo videli, da je “naše” vsakoletno parkirno mesto prosto. Saj veste, to je ena od zanimivosti romanja: družine vsako leto izberejo natančno isti kraj za opoldanski piknik. Ne pomnim, da bi “našega” kdaj zasedal kdo drugi.
Dobro jutro! je bil v okolici slišati slovenski pozdrav. Vsi smo hiteli v cerkev, da ne bi zamudili sv. maše in da bi, če le mogoče, našli še kak prost sedež.
Iz oltarja sta nas sprejemali obe “naši” Mariji, brezjanska in svetogorska, ob njih pa slovenska zastava. Tudi fantje so bili že pripravljeni in so pozorno sledili Andrejki Selan Vombergar, ki je za orglami dirigirala njihovo petje.
K oltarju so stopili ministranti in mašnik, delegat dr. Jure Rode.
Geslo, ki so ga naši dušni pastirji izbrali za letošnje romanje je bilo “Marija, ohrani nam katoliško vero in ljubezen do slovenskih korenin”. In to je med pridigo poudaril dr. Rode, skupaj s pozdravom romarjem iz vseh koncev Argentine. In tudi tistim, predvsem bolnikom, ki se romanja niso mogli udeležiti in so tokrat obredom lahko sledili prek interneta.
Pri sv. maši je napovedoval Janez Filipič, berili sta brala Paula Grbec in Dani Grbec iz Slovenske vasi.
Čas po sveti maši je namenjen srečanju. Trg pred baziliko in parki v okolici, bližnji bari in restavracije se kar napolnijo s slovenskimi rojaki. Veselje ob srečanju je bilo tokrat še večje, saj se mnogi niso videli že od zadnjega romanja 2019.
Popoldan je bila na vrsti naša tradicionalna procesija. Romarji smo se zvrstili za križem in zastavami ter skupaj v molitvi in petju obkrožili lujanski trg. V lepi vrsti so hodili šolski otroci -skrbi nas, ker jih je znatno manj kot včasih-, mladi, družine, žene, možje, narodne noše pa tudi ministranti in duhovniki. Predlagani vrstni red procesije romarji kar sami malo prikrojimo našim željam in novejšim navadam. Spremljali sta nas podobi brezjanske in lujanske Matere božje, ki so jima mimoidoči ploskali.
Ob vrnitvi v cerkev smo peli litanije Matere božje, klic Kraljici miru je v tem času vojne in epidemije imel še poseben pomen. Za konec pa mogočna Marija skoz’ življenje, pravi simbol našega romanja. Glasna prošnja Mariji, naj usliši naše skupne klice, naj nam pomaga še naprej ohraniti vero in ljubezen do slovenskih korenin. In naj sliši tudi naše osebne prošnje: za zdravje, za družine, za mlade. Pa tudi zahvala za vse prejete milosti in dobrote.
Mladina se je na tem romanju posebno spomnila, da smo v letu 70. skupnega mladinskega dne.
Veseli smo, da smo lahko spet romali v Luján! Zato, ker čutimo, da se je s tem naše življenje vrnilo na malo bolj normalni tir. Predvsem pa zato, da smo spet začutili utrip našega skupnega slovenskega srca.
Leila | Mariana
.
.
