V argentinski prestolnici je v mesecu juliju v organizaciji mednarodnega politološkega združenja IPSA potekalo svetovno srečanje politologov, ki so se ga udeležili tudi raziskovalci iz Slovenije. Med drugim prof. dr. Alenka Krašovec, prof. dr. Damjan Lajh in izr. prof. dr. Meta Novak, vsi iz Centra za politološke raziskave na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. 

Raziskovalci so na kongresu predstavili svoje najnovejše raziskovalne ugotovitve na področju organiziranih posvetovanj pri Evropski komisiji, pomena članstva v interesih združenjih ter posebnosti neveljavnih volilnih glasovnic. V okviru temeljnega raziskovalnega projekta Odstiranje javnopolitičnih posvetovanj v fazi oblikovanja EU politik, ki ga financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, pa so organizirali panel na temo Demokracije v Srednji in Vzhodni Evropi, kjer so sodelovali tudi raziskovalni kolegi iz Danske, Združenega Kraljestva in Hrvaške.

Poleg prisotnosti na kongresu so seveda imeli priložnost, da si ogledajo tudi samo mesto Buenos Aires. Pogovarjali smo se z Meto Novak, ki nam je odgovorila na nekaj vprašanj.

RF: O čem je tekla beseda na kongresu, na katerega ste bili povabljeni?

MN: Mednarodno politološko združenje na vsake dve leti organizira svetovni kongres. Na kongresu se imamo raziskovalci priložnost srečati z drugimi politologi, dodatno poglobiti naše raziskovalno sodelovanje ter navezati nove stike in izkoristiti nove priložnosti. Redno se udeležujemo tudi drugih politoloških konferenc predvsem v Evropi, vendar je za navezovanje stikov z raziskovalci iz drugih delov sveta, izven Evrope primernejši svetovni kongres. V okviru kongresa so organizirani številni paneli, okrogle mize in vabljena predavanja, kjer imamo raziskovalci priložnost deliti svoje raziskovalne ugotovitve kot tudi prisluhniti najnovejšim spoznanjem kolegov. Sama sem se predvsem posvetila tematikam vezanim na demokracijo in interesno predstavništvo.

RF: Kaj pa pomeni vaša prisotnost na tem dogodku za Slovenijo?

MN: Sodelovanje na mednarodnih dogodkih je pomembno predvsem z vidika internacionalizacije in mednarodne vpetosti naše raziskovalne dejavnosti. Seveda pa to hkrati pomeni tudi priložnost za širjenje informacij o tematikah, zanimivih za politologe in drugo zainteresirano javnost, ki so vezane na Slovenijo. Nenazadnje smo predvsem slovenski raziskovalci tisti, ki raziskujemo slovenske politične procese, akterje, institucije, javne politike in druge politološko relevantne tematike. S sodelovanjem na takšnih dogodkih ne dvigujemo le pomena slovenski politološki znanosti, ampak tudi pomen Slovenije kot predmet politološkega raziskovanja.

RF: Bi bilo možno na kratko predstaviti vsebine slovenskih prispevkov?

MN: Raziskovalci s Centra za politološke raziskave Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani smo na tokratnem svetovnem kongresu sodelovali s tremi različnimi prispevki. Prof. dr. Alenka Krašovec se je v soavtorstvu s prof. dr. Tino Kogovšek posvetila neveljavnim volilnim glasovnicam in dejavnikom, ki pojasnjujejo pojav in število neveljavnih glasovnic. Poseben poudarek sta namenili protestnim sporočilom, ki jih z oddajo neveljavnih glasovnic sporočajo volivci. K analizi neveljavnih glasovnic sta pristopili s kvalitativno metodo, kar je manj običajno. Prispevek je nastal v okviru projekta TrueDem – Zaupanje v demokracijo in evropske institucije programa Obzorje Evropa. Prof. dr. Damjan Lajh je kot vodilni avtor analiziral značilnosti organiziranih odprtih posvetovanj pri Evropski komisiji. Pri tem ugotavlja, da se na organizirana posvetovanja deležniki odzivajo v različno velikem številu ter iz različnih držav Evropske unije. Oba prispevka sta bila predstavljana na panelu Demokracija v Srednji in Vzhodni Evropi, ki je nastal pod našo organizacijo in v okviru temeljnega raziskovalnega projekta Odstiranje javnopolitičnih posvetovanj v fazi oblikovanja EU politik. Projekt financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. Sama sem kot vodilna avtorica analizirala pomen članstva v slovenskih interesnih skupinah in pokazala, da v slovenskem kontekstu kljub profesionalizaciji člani ostajajo pomembni pri sprejemanju odločitev v okviru delovanja interesnih skupin. Naj pa poudarim, da naši prispevki niso bili edini prispevki slovenskih raziskovalcev na tokratnem kongresu.

RF: Kaj ste pa še videli v Argentini in kakšen vtis ste na splošno dobili? 

MN: Poleg obiska svetovnega kongresa smo imeli tudi nekaj časa za ogled mesta. Naj najprej izpostavim, da nam je res veliko pomenila vaša pomoč (pomoč Roka Finka) že pri planiranju poti v Argentino kot tudi v času našega bivanja v Buenos Airesu. Sicer so nas pa navdušile široke avenije, impresivna arhitektura, barvita La Boca, navdušenje lokalnega prebivalstva nad kulturo ter strast, ki jo gojijo do družbenih vprašanj in športa. In še bi lahko naštevala. Predvsem bi želela poudariti tudi prijaznost ljudi in odlično kulinariko. Navdušilo nas je tako meso, pripravljeno na žaru (asado) kot sladice z dodatkom mlečne karamele (dulce de leche). Nekoliko nas je presenetilo le vreme. Zaradi prehoda iz poletne Slovenije v argentinsko zimo smo mraz še nekoliko bolj občutili. Ampak naslednjič pridemo pripravljeni tudi na to.  

RF: Niste imeli seveda možnosti priti do kake slovenske ustanove tu, a priložnosti spoznati slovenskega umetnika pa niste zamudili…

MN: Že pred prihodom v Buenos Aires smo vedeli, da so priseljenci iz Slovenije v Buenos Airesu v veliki meri ohranili znanje slovenskega jezika in uspešno to prenesli tudi na mlajše generacije. Med samim ogledom mesta pa nas je dodatno navdušilo spoznanje, v kolikšni meri so tudi Slovenci zaslužni za podobo Buenos Airesa, od stadiona La Bombonera do tržnice Abasto. V veselje nam je bilo spoznati tudi slovensko-argentinskega umetnika Marjana Gruma. Njegova dela in muzej resnično pritegnejo oči in navdahnejo. Želeli bi si le, da bi imeli več časa, da bi si njegova dela lahko bolj podrobno ogledali. 

RF: Bi še kaj dodali, da zaokroživa ta kratki pogovor?

MN: Gotovo lahko v imenu vseh nas rečem, da nas je obisk Buenos Airesa navdušil. Upam, da bomo kmalu lahko ponovno obiskali ne samo glavno mesto, ampak tudi preostanek Argentine. Še nekaj časa pa nam bo prijeten spomin na Buenos Aires obujal okus mate čaja ter piškotov alfajores, ki smo jih prinesli s seboj v Slovenijo. Prav tako lahko obisk z veseljem priporočim vsem, ki še razmišljajo o tem, ali bi se podali na dolgo pot in obiskali Buenos Aires. 

Rok Fink

Lektoriranje: Tjaša Lorbek