ČLANI DRUŠTVA SLOVENSKA VAS
Lahko povemo, da se je rodila 16. maja 1949, na dan ko je izseljenski duhovnik Janez Hladnik z majhno vsoto denarja podpisal kupno pogodbo za prvi del vasi. Njegova zamisel je bila vas, naseljena izključno z rojaki, ki naj bi na teh 290 zemljiščih v vsem ohranila slovenski značaj.
Čeprav so bile to utopične sanje, smo prepričani da je gospod Janez v nebesih ponosen, da se v vaški cerkvi Marije Kraljice, zgrajene s slovenskimi rokami, še vedno vsak dan daruje sveta maša v slovenskem jeziku, da ima vas še zmeraj svoje reprezentativno in vodilno društvo, z delavnim in odgovornim odborom, da imajo otroci že sedemdeset let nepretrgoma sobotno slovensko šolo ter da se v domu redno prijateljsko srečujemo pri kulturnih, družabnih in športih dejavnostih.
Vse to pa ni nastalo niti ne živi samo od sebe. Je zasluga neštetih vaščanov, med katerimi ima nedvomno prvo mesto Hladnik, z njim pa tudi vsi duhovniki iz družbe lazaristov, pobudniki duhovnega in vsestranskega napredka v vasi.
Kulturno delovanje so omogočali razni kulturni ustvarjalci, voditelji, učiteljice in učitelji slovenske šole, pevovodje in pevci dolgoletnega mešanega pevskega zbora, otroškega, dekliškega in mladinskega zbora, skupnega zbora Lanús – Carapachay, člani raznih ansamblov, starejših in mlajših folklornih skupin, velikega števila talentiranih režiserjev in še mnogo več odrskih igralcev najrazličnejših starosti, gledaliških pomočnikov, ki so skupaj omogočili ogromno število kvalitetnih predstav. Posebno omembo zaslužijo vztrajni raznašalci slovenskega tiska in pobiralci vseh vrst prispevkov in članarin.
Gradbeno sodelovanje izvira že v času prvih vaških hiš, ko so si sosedje solidarno pomagali ob zalivanju cementnih streh. Kmalu pa so še sledile skupne gradnje starega doma, župnišča, cerkve in sedanjega Hladnikovega doma. Potom olepševalnega društva, izkopali so se odtoki vode, sestavili pločniki, posadila drevesa in opravila nešteta posredovanja po raznih uradih.
Mladinske organizacije stalno opravljajo dragoceno formativno delo s pripravo raznih nastopov, športnim treningom in tekmovanji, včasih tudi sestanki in tečaji. Starejši mladeniči so se po zaslugi organizatorjev prijetno družili in organizirali romanja, izlete in druge izhode. Krajevni odsek Zveze mater in žena opravi veliko skritega a potrebnega dela v pomoč rojakom v stiski.
Vsako organiziranje prireditev, srečanj ali raznih praznovanj zahteva naporno pripravo, izvedbo in pospravo, predvsem pa pri tem izstopa delo v kuhinji. Nadvse zaslužno je prostovoljno delo pri oskrbovanju društvene okrepčevalnice.
Dolgo naštevanje je vendar le bežen pregled ogromnega skupnega dela, ki ga lahko označimo kot davek za skupnost. Brez dvoma drag davek, ki pa se povrača v korist vsakega izmed nas. Ta korist ni ekonomskega značaja, vredna pa je mnogo več. Sodelovanje nas naredi delujočo skupnost, ki bogati vsakega njenega člana.
V želji, da podčrtamo zasluge vseh, smo se odločili za skupinsko priznanje, ki ga bo v imenu živih in pokojnih članov društva Slovenska vas prejel Stane Jemec, večkratni predsednik Društva in sedanji podpredsednik.
_______________________________
ALENKA JENKO GODEC
Rodila se je 13 januarja 1942, očetu Jožetu in mami Fridi. Imela je starejšega brata in dobila še mlajšo sestro. Takrat so stanovali v Straži pri Novem mestu. Oče je bil pri domobrancih. Da bi ga ne ujeli, se je po vojni skrival pri stari mami. Ves ta čas so stražili hišo, prepričani, da se bo vrnil, vendar je novembra leta 1945 uspel pobegniti čez mejo ter se pridružil slovenski taboriščni skupnosti v Serviglianu. Alenki so že ob koncu vojne, ko je bil še v Sloveniji, rekli, da je oče mrtev. V tem prepričanju je živela vse do leta 1954, ko so aprila z mamo odšli v Argentino. Šele takrat so ji povedali, da je oče še živ ter da jim je pakete, ki so jih po vojni prejemali, da so lažje preživeli, pošiljal oče in ne nek sorodnik iz Amerike, kot ji je vedno govorila mama.
Že v Argentini, in v težkem vzdušju domotožja, se je takoj vključila med prve slušatelje literarnega krožka, ki je par let kasneje prerastel v Srednješolski tečaj ravnatelja Marka Bajuka. Skupaj z Bojem Petričkom, Milanom Bevkom, Tonetom Mizeritom, Alenko Prijatelj, Meto Debeljak in Meto Duh so sestavljali prvo skupino krožkarjev, kateri sta predavala dr. Marko Kremžar in Milan Magister.
Med prvimi dejavnostmi v Argentini, se je udejstvovala v Dekliški dijaški organizaciji, kjer je bila tudi tajnica. Pozneje je sodelovala tudi v SDO. Tam je bila tudi pri folklorni skupini. Kot članica SDO je bila predsednica Centrale, skupaj s Tinetom Vivodom, leta 1964.
V sklopu kulturnih dejavnosti je rada sodelovala pri raznih igrah, nastopih in recitacijah kjer je, v okviru praznovanja 25. letnice zdomstva, med vajami za Dumo tudi spoznala bodočega moža, Frida Beznika. V nadaljnih letih mu je vedno bila v oporo v vsem njegovem gledališkem delovanju.
Klub nemalim obveznostim in skrbem za družino, si je vedno našla trenutek tudi za sodelovanje v raznih organizacijah. Skrb za obstoj slovenske skupnosti jo je približala odboru Zedinjene Slovenije, kjer je tudi zasedala mesto predsednice med leti 2009 in 2012 .
Leta 1998 se je vrnila na Srednješolski tečaj, kjer sodeluje kot tajnica neprekinjeno do današnjega dne.
Priznanje društva Zedinjena Slovenija za zaslužno delo pri ohranjanju slovenstva prejme gospa Alenka Jenko Godec.
______________________
Najlepša hvala vam za bleščeči zgled. Upamo, da bomo znali hoditi po poteh pridnega in nesebičnega delovanja še na mnoga leta, v prid naše drage slovenske skupnosti.
.
