SLOVENIJA PRISOTNA PRI OBELEŽITVI 150. OBLETNICE MARTINA FIERRA

Ob proslavitvi 150. obletnice Hernandezove pesnitve, ki velja za “narodno knjigo Argentincev” (Leopoldo Lugones), argentinsko klasiko par excellence (Ricardo Rojas), neki »alegoričen ključ« (Leopoldo Marechal), interpretacijo argentinske zgodovine (José María Rosa itd.) in po kateri je gavčo prenehal biti “marginalec” in postal nacionalni junak, je bila prisotna tudi Slovenija.

Platnica argentinske izdaje


Da je Slovenija bila prisotna še z enim predmetom pri tej obeležitvi poleg odličnega prevoda dr. Tineta Debeljaka, gre zahvala Robertu Danielu Colombu Janžekoviču, predsedniku slovenskega društva Kamen iz Olavarrie v provinci Buenos Aires, ki je prispeval pisalni stroj, na katerem je Tine pisal prevod.

Sam Roberto nam sporoča:

»Slovenski prevod Martina Fierra je razstavljen na kmetiji Pueyrredon v občini San Martin, rojstnem kraju Joseja Hernandeza. To Debeljakovo prevajalsko mojstrovino je muzeju podaril Slovenski dom San Martin, za to priložnost pa je Kamen posodil Tinetov pisalni stroj, s katerim je pisal ta prevod. Našemu društvu ga je podaril Marko Vombergar. Muzej je vreden obiska, na ogled sta tudi seveda bila  oba predmeta v sobi, v kateri so vsi prevodi.

Kasneje bo pisalni stroj znova shranjen v prostorih društva v Olavarii. «

Debeljakov pisalni stroj


Glede pisalnega stroja pojasni tudi Marko Vombergar:

»Moja mama, in tudi teta, sta podarili ta pisalni stroj. Dr. Tine Debeljak je dobil službo v Lomi Negri, med drugim je sprejel delo v tako oddaljenem kraju, ker je že prevajal Martina Fierra in ga je zanimalo podeželje in ljudje v teh krajih. S seboj je imel pisalni stroj s slovensko tipkovnico in črkami. Ko smo enkrat bili v muzeju v Lomi Negri, smo omenili, da imamo ta stroj, in se zmenili, da ga bomo poklonili društvu.«

Kako je pa v muzej prišel izvod luksuzne slovenske izdaje Martina Fierra, nam pove Viktor Leber, in sicer je bilo to ob 142. obletnici Hernandezovega dela, v času, ko je Slovenskemu domu predsedoval Daniel Žagar. Takrat je dom podaril muzeju en izvod slovenskega prevoda, skupaj s spominsko ploščo, ki je delo Regine Truden Leber.

Spominska plošča


Eden izmed dogodkov je bilo tudi branje odlomkov Martina Fierra v šestnajstih jezikih na Fakulteti za humanistiko in vzgojno-izobraževalne vede UNLP in spet je bila prisotna slovenska beseda. V slovenščini je brala Florencia Ferre.

Florencia Ferre


Tako nam je dogodek opisala Florencia:

»V bistvu je bila povabljena Tjaša Lorbek, ki mi je posredovala vabilo svojega nekdanjega učenca Lorenza Calamanteja. Zaradi urnika dela se sama ni mogla udeležiti prireditve, zato je predlagala, naj pridem jaz namesto nje. Kot že vejo vsi moji prijatelji in znanci, uživam ob glasnem branju in me je predlog razveselil.

V okviru »Jornadas 2022. 150 años de El Gaucho Martín Fierro« je dr. Maria Celina Ortale, predavateljica [profesora adjunta] španske filologije na Univerzi v La Plati in urednica Zbranega dela Joseja Hernandeza, ki ga je pravkar objavila založba Eduvim, priredila poseben dogodek pod imenom Lecturas políglotas, na katerem smo na dvorišču fakultete prebrali prvi spev Martina Fierra, to je po devetnajst kitic, kar ni malo, v šestnajstih jezikih. Najprej v španščini, potem pa po španskem abecednem redu v nemščini, katalonščini, kitajščini, slovenščini, francoščini, stari grščini, gvarani, jidišu, angleščini, italijanščini, japonščini, latinščini, portugalščini, kečujščini in baskovščini. Po vrsti smo šli potem v učilnico, kjer so nas snemali pri branju, ki je že dostopno na: https://youtu.be/inDT1GIjucY

Na otvoritvi so nas predstavniki Kečua iz Peruja pozdravili z inkovskim obredom, na koncu pa smo poslušali ob harfi pesem (guaranio) Recuerdos de YpacaraI v gvarani. Dogodek je bil razglašen za projekt kulturnega interesa (Universidad Popular Alejandro Korn).

Bila sem zelo počaščena, da sem imela priložnost predstaviti res čudovit prevod dr. Tineta Debeljaka argentinskemu občinstvu. Čeprav seveda niso razumeli jezika, so vsi dojeli in občudovali njegov odlični posluh in je prevod naredil prijetno bratovsko vzdušje med publiko. Nenazadnje bi omenila, da so bili na dogodku prisotni predsednica slovenske skupnosti Berissa in tudi študenti fakultete, ki obiskujejo tamkajšnji lektorat slovenščine.«


Rok Fink

Lektoriranje: Tjaša Lorbek




Please follow and like us: