V nedeljo, 29. septembra, je v okviru mednarodnega literarnega festivala FILBA nastopil še en Slovenec, in sicer plesalec Žiga Jereb, ki je izvedel plesno-recitatorski performans Kafka tanzt skupaj z recitatorko Charlotte Aigner v kapeli britanskega dela največjega pokopališča v Buenos Airesu.
Charlotte Aigner, rojena v Nemčiji, živi že 30 let na Dunaju. Študirala je sociologijo s pedagoško znanostjo in psihologijo ter je daseinsanalitičarka v zasebni praksi. Od leta 2014 je podpredsednica avstrijskega Društva Franza Kafke in je med drugim zasnovala vsebinsko prenovo spominskih sob v hiši v Kierlingu/Klosterneuburgu pri Dunaju, kjer je umrl Franz Kafka.
Žiga Jereb se je rodil leta 1980 v Kamniku in se kot plesalec šolal na Konservatoriju za glasbo in ples v Ljubljani (1993–1999) ter v Baletni šoli Dunajske državne opere (1999–2002). Med letoma 2001 in 2012 je bil član različnih ansamblov v Avstriji in Nemčiji, nato pa se je od leta 2012 samostojno posvečal koreografiji in poučevanju. Poleg teh dejavnosti trenutno dela kot psihoterapevt na usposabljanju pod nadzorom in zaključuje magistrski študij plesnega raziskovanja na zasebni univerzi Antona Brucknerja v Linzu.
Predstava Kafka tanzt: The Bride 1924–2024 je bila sestavljena iz prostih Kafkovih besedil, ki jih je Charlotte recitirala na pamet (več kot pol ure), in istočasne plesne interpretacije Žige. Njegova vloga ni bila nema, saj je imel tudi nekaj kratkih govorov, odmev besed recitatorke in še priložnostne glasove. Zelo zanimiva zamisel, s posebno estetiko, seveda v nemščini, je držala gledalce prikovane na sedežih. Organizator je poskrbel za prevode, ki se jih je po želji enostavno dalo naložiti na prenosne telefone.
RF: Žiga, kdaj in kako si odkril poklic plesalca?
ŽJ: Ko sem bil star 11 let. Vedno sem se gibal. Mislim, da je bil gib moje prvo spoznavanje sveta.
RF: In nekega dne si se preselil na Dunaj …
ŽJ: Z devetnajstimi leti sem odšel na Dunaj. Po avdiciji sem bil sprejet na Dunajsko državno operno šolo. Ni bilo lahko, ker sem se najprej moral naučiti jezika in takrat sem bil zelo boječ. Mnogo let kasneje, ko sem se vrnil v Avstrijo, nekaj let sem bil v Nemčiji, sem počasi začutil, da si na Dunaju lahko ustvarim dom.
RF: Ta nastop je finančno podprla Avstrija oz. njeno veleposlaništvo?
ŽJ: Ja, najin projekt je podprla avstrijska ambasada, konkretno avstrijsko zunanje ministrstvo. Ker letošnje leto mineva 100 let od Kafkove smrti, je zelo veliko povpraševanje po umetniških delih, povezanih z njegovim literarnim delom.
RF: In s čim se ukvarjaš na Dunaju, kaj imaš v načrtih?
ŽJ: Na Dunaju predavam na univerzi za dramsko umetnost, ples. Sem tudi psihoterapevt, imam svojo prakso in sem del Organizacije Männerberatung. https://www.maenner.at
RF: Še nekaj besed o projektu Kafka tanzt: The Bride 1924-2024.
ŽJ: V odzivu na različna besedila Franza Kafke smo začeli raziskovati medprostor in heterotopije, ki jih ustvarja Kafkov jezik. Od tihega branja je bil naslednji korak ta, da smo besedilo slišali in končno sprejeli besede vase. Jezik vstopi v telo, se prisvoji, in Kafkove besede zaživijo, ko jih prosto izgovarjamo v prostoru. V tem dogodku recitirane besede, glasu, dinamike, modulacije in poudarka zazveni cel svet, katerega jezik ne postane več zgolj jezik kot oznaka, temveč jezik bistva in omogoča telesu, da najde pot v plesno misel. Gib in beseda najdeta pot v globlje, vseobsegajoče spoznanje; začutimo prvobitno podlago, iz katere govorijo besede in nastaja gib. Vzročno-posledične verige se zabrišejo in kronološki čas se razblini, besedilo in ples za dragocene trenutke prihajata iz istega vira, se pojavita, mineta, je … in Kafka pleše.
RF: Moram pohvaliti tvoje delo pri tem nastopu, seveda tudi recitatorkinega, skupaj se zelo dobro ujemata. Hvala lepa in morda še kdaj tu v Argentini!
Rok Fink
Lektorirala: Tjaša Lorbek
