Zaključili smo jubilejno leto Slomškove šole!
Kako hitro mine čas, še hitreje pa, ko je vse natrpano s programom! V soboto, 30. novembra, smo se zbrali v dvorani Slomškovega doma, da smo zaključili šolsko leto.
Najprej smo sprejeli slovensko zastavo, ki jo je nosil najboljši učenec osmega razreda Tomaž Godec. Za njim so prikorakali tudi ostali osmošolci Martin Brula, Nacek Kocmur in Načo Koželnik, vsi skupaj smo nato zapeli slovensko himno.
Proslavo je vodila učiteljica prvega razreda Zofi Bokalič. Povabila je ravnatelja, da pozdravi navzoče in poda nekaj misli. Povedal nam je: »Danes zaključujemo praznično leto. Veliko je bilo narejenega in smo lahko ponosni in veseli nad vsem, kar smo dosegli… …Za vse narejeno se zahvalim neutrudnim učiteljem Slomškove šole, ki morajo korakati za mojimi idejami. Mirjam, Saši, Zofi, Angelika, Monika, Miki, Štefi, Marjana, Ceci, Gabi, Jani, Janko, Tati, Janez, Nati in Irenka. Hvala! Kakor je rekel naš zavetnik: Vsaka minuta darovana naj vam bo v nebesih poplačana!… Zahvala odboru staršev in odboru Slomškovega doma! Hvala za pomoč in za uresničitev našega praznovanja!
Nazadnje pa bi vam rad prebral Slomškove besede, od katerih izhaja geslo, ki smo si ga izbrali za našo obletnico. Čeprav je bilo napisano pred 200 leti je še danes za nas aktualno:
Kdor svojo domovino v resnici ljubi, se ne sramuje svojega rodu in ne jezika materinega. Brez jezika in naroda bi bila še tako rajska dežela žalostna puščava. Materin jezik je pravi Božji dar. Zanj nam mora biti pred vsemi drugimi jeziki mar, da ga častimo, likamo, da po slovensko radi govorimo, prepevamo in se veselimo. Kar je oče dobrega od svojih starih prejel, mora svojemu sinu zapustiti, in kar se je mati od svoje matere naučila, bo tudi svoji hčeri zapustila. Materin jezik je najdražja dota, ki smo jo od svojih starih dobili. Dolžni smo skrbno ga ohraniti, olepšati in svojim mlajšim zapustiti!
Draga družina Slomškove šole, vse najboljše in vesele počitnice!…”
Nato se je poslovil od učitelja telovadbe Janka Koželnika, ki po več kot 15 letih zapušča Slomškovo šolo. Poslovil se je tudi od družine Godec in seveda podal poslovilne besede osmošolcem. Polagal jim je na srce, naj še naprej hodijo v Slomškov dom in sodelujejo v skupnosti po zgledu svojih staršev!
Sledil je poklon in zahvala vsem bivšim in sedanjim učiteljem šole. Otroci so zapeli pesem “Spominjaj se”, med katero smo predvajali film s fotografijami vseh 70 let naše šole. Imenovali smo prav vse učitelje in katehete, ki so kdaj poučevali v šoli.
Sledil je nastop starejših otrok, od petega do osmega razreda. Zapeli so pesem “Ponosno srce” in “V Ramosu sem jaz doma” recitirali pa Lahko noč, Dramilo, Kam in Vrba. Tako smo zaključili praznovanje 70-letnice.
Od osmošolcev se je poslovil najprej njihov razredničar, g. Jani Kocmur, nato pa še katehet g. Franci Cukjati. Prejeli so spričevala, knjigo in spominsko sliko, od učiteljev telovadbe pa športne kapice.
V zadnjem mesecu smo z otroki pripravili filmček, v katerem je vsak otrok povedal, kaj dela v šoli. Navdušeno so sami sebe gledali na ekranu, publika pa je uživala ob spontanosti naših otrok.
Takoj zatem pa so bili na vrsti “ta mali”. S kratkimi prizorčki so nastopili otroci od vrtca do četrtega razreda. Pesmi in poezije: Dobro jutro, dober dan!, Na kmetiji, Abecedo, Peričice in Ekvatorke.
Zofija je napovedala, da se osmošolci želijo od nas posloviti na drugačen način. Pripravili so kratek prizor, za katerega jih je navdihnil film “Star wars”. Vsi smo uživali in se smejali z “idejami in problemi”, v katere so zašli, ko zapuščajo Slomškovo šolo in se podajo v nov svet SSTRMB. Deležni smo bili slik njihove poti skozi šolo, povezanih z zabavnimi vložki iz filma, v katerih se junaki v slovenščini pogovarjajo o slovenski šoli! Na koncu so se pa zahvalili vsem svojim učiteljem in jim izročili majhen spominček. Upamo, da se bodo tudi naslednji osmošolci skorajžili in pripravili tako originalno slovo.
Daniela Avguštin Godec se je v imenu odbora staršev zahvalila učiteljem in podala poročilo o letošnjem delovanju, nato pa se je odbor staršev od nje poslovil.
V zadnjih letih smo vzpostavili lepo navado, da izročimo nagrado učencem, ki so bili prisotni pri vseh šolskih urah, nedeljskih šolskih sv. mašah in drugih šolskih prireditvah. Letos smo nagradili kar 10 izjemno pridnih učencev in vsi so bili veseli “sladke” nagrade.
Pred koncem proslave je pa bila na vrsti še predaja zastave. Prejeli sta jo najboljši učenki sedmega razreda, Vicky Cestnik in Ceci Magister. Po pesmi “zahaja sonce” pa so otroci zapeli pesem “Počitnice so tu” in baloni so leteli po celem odru!
Hitro smo zapustili dvorano, da smo kaj prigriznili in se okrepčali pred prihodom svetega Miklavža, ki se je s svojim spremstvom angelov že bližal Slomškovemu domu, da obdari pridne otroke. Nestrpno so ga pričakovali!
Po končanem delu smo se pa vsi veseli in tudi malo utrujeni vrnili domov, na zaslužene počitnice!
Marcelo Brula
.
