Bodi nam pozdravljena!
Meseca maja si ne moremo misliti brez romanja v Luján. Točno ob 9.30 so v baziliki zadonele orgle za jutranji pozdrav Materi božji.
Tokrat smo morali romanje iz tradicionalne druge nedelje v maju prestaviti na prvo, ogromna bazilika je bila točno ob napovedani uri polna slovenskih rojakov, ki smo -kot vsako leto- prišli pred zavetnico argentinskega naroda, da se ji zahvalimo, jo počastimo in se ji priporočimo.
Jutranjo sveto mašo je daroval delegat slovenskega dušnega pastirstva, g. Franci Cukjati. Med pridigo se je spomnil prvih romanj slovenskih rojakov, ki so začela že leta 1936, in katerim so se v letu 1948 pridružili še slovenski begunci, ki so v Argentini začeli ustvarjati novo življenje.
Geslo letošnjega romanja je bilo: “Marija, svet potrebuje tvoj mir, usliši nas!” Molili smo za mir ter prosili za kanonizacijo Lojzeta Grozdeta v mesecu stoletnice njegovega rojstva.
Svoj blagoslov, Marija, pošlji iz rajskih dalj!
S to prošnjo smo zaključili jutranji obred in se napotili v bližnje parke. Opoldanski piknik je za romarje pravi obred srečanja in druženja, seveda različen od onega v cerkvi pa vendar zelo pomemben za življenje naše skupnosti. Na romanju srečamo rojake, ki jih že dolgo nismo videli, morda že od kakšnega prejšnjega romanja. Neki nepodpisan sporazum nam zagotavlja, da je naš prostor v parku rezerviran in da ga nihče drug ne bo zasedel.
Koliko lepih slovenskih spominov hrani park ob lujanski baziliki!
Spet kliče nas venčani maj…
Akordi Marijine pesmi nam oznanijo začetek popoldanske pobožnosti. Letos sta jo vodila g. Cukjati in g. Toni Burja.
Med molitvijo rožnega venca se iz bazilike razvije procesija in objame velik sprednji trg. Lokalni obiskovalci začudeno gledajo kip Lujanske Marije in se ji približajo. Narodne noše vzbujajo pozornost in številna vprašanja, prav tako molitev in pesmi v tujem jeziku. Tako je vsako leto – tako je bilo tudi tokrat.
Po procesiji so sledile litanije Matere božje v navzočnosti Najsvetejšega, po blagoslovu pa mogočna zaključna pesem,
Marija, skoz’ življenje voditi srečno znaš…
Hvaležni smo vsem, ki so sodelovali pri pripravi romanja. Mladim, ki so že navsezgodaj urejali zvočne naprave in bodo zadnji odšli iz Lujana šele potem, ko vse spet pospravijo – brez njih bi procesija bila le tihi sprehod okoli trga. Rediteljem. Pevcem in organistki, ministrantom, narodnim nošam, vsem, ki so skozi devet dni molili za lepo romanje… Pa skupini profesorjev in mladih, ki so vodili sobotno duhovno pripravo dijakov SSTRMB.
Po zadnjih akordih, ko je bilo obreda že konec, smo se pred baziliko poslovili z željo in upanjem, da se v prihodnjem letu spet zberemo pred našo nebeško Materjo.
Marija, hiti na pomoč!
Mariana Poznič
Slike: Lučka Oblak in Marko Čop
