V prostorih Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani so v četrtek, 5. oktobra, odprli razstavo Rojstvo novih domovin, s katero želijo avtorji razstave vsem, ki si bodo razstavo ogledati, približati izjemno ustvarjalnost, ki so jo slovenski begunci v taboriščih v Italiji in Avstriji pokazali v prvih letih po drugi svetovni vojni. Avtorji razstave so dr. Helena Jaklitsch, izjemna poznavalka in raziskovalka te tematike, Helena Janežič, vodja zbirke tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije ter Lenart Rihar, direktor Rafaelove družbe.
Razstavo je odprl minister za kulturo Anton Peršak, z občutno zapetimi slovenskimi pesmimi jo je obogatil Marcos Fink, odprtja razstave se je udeležil nadškof Zore, zbralo pa se je tudi prav lepo število obiskovalcev. Te je na začetku toplo pozdravila ravnateljica Narodne in univerzitetne knjižnice Martina Rozman Salobir, ki je izrazila veselje, da NUK tudi na tak način prispeva k spoznanju, kako so slovenski begunci, velikokrat nevidni in spregledani, v domovini pa za nekaj desetletij pozabljeni in zamolčani, s svojim zavedanjem slovenstva prispevali k rojstvu novih domovin po vsem svetu.
Osrednji govorec akad. prof. dr. Kajetan Gantar je spomnil, da mesec maj leta 1945 predstavlja eno najbolj usodnih obdobji v zgodovini slovenskega naroda, ne le zaradi izvensodnega pomora deset tisoč razoroženih slovenskih fantov in mož, temveč tudi zaradi izgube več tisoč Slovencev, ki so tistega usodnega maja, da bi ubežali revolucionarnemu nasilju, zapustilo domovino. V svojem govoru je izpostavil dve bistveni stvari; najprej to, da se slovenski begunci tudi v najbolj brezizhodni situaciji niso predali malodušju, temveč so vse premagovali s presenetljivo ustvarjalno silo in vitalnostjo, v taborišču pa so že razmišljali o ideji samostojne Slovenije, kar se je uresničilo toliko desetletji kasneje.
Na koncu je v imenu avtorjev spregovorila še Helena Janežič, ki se je zahvalila Ministrstvu za kulturo in Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za finančno pomoč pri izvedbi projekta, obenem pa na kratko predstavila samo razstavo. Ta je razdeljena na dva dela; v prvem delu je predstavljano življenje slovenskih beguncev s poudarkom na bogatem tisku v taboriščih, obiskovalec preko razstavljenega gradiva in fotografij taboriščnih fotografov Lojzeta Erjavca in Marjana Hočevarja izve o bogatem kulturnem in šolskem udejstvovanju taboriščnikov. V okviru razstave je predstavljenih tudi 17 zgodb posameznikov, katerih poti so se prekrižale prav v taborišču. Pretresljive osebne zgodbe ter usoda posameznikov spodbujajo obiskovalce, da lahko bolj globoko začutijo kako dogajanja v zgodovini vplivajo na posameznike in spreminjajo njihova življenja.
Ob razstavi je izšla tudi knjiga Rojstvo novih domovin. Ta spremlja razstavo oziroma jo dopolnjuje, knjigo pa so pripravili isti avtorji kot razstavo. Razstava bo odprta do 26. novembra, v tem času pa bo nekaj vodenih ogledov ter trije spremljevalni dogodki.: izseljeniški pesniški večer s triom Volk Folk, na katerem bodo prebirali tudi poezijo, ki je nastala v taborišču, predavanje dr. Helene Jaklitsch o življenju slovenskih beguncev v taboriščih v Italiji, gosta pa bosta tudi zakonca Majda in Lojze Starman, ki bosta spregovorila o njuni osebni izkušnji begunstva.
foto: Tamino Petelinšek
O razstavi je zapisal tudi Štefan Kržišnik v Domovina.je
