V NUK nastaja v sodelovanju z Rafaelovo družbo in dr. Heleno Jaklitsch razstava o bogati ustvarjalnosti slovenskih beguncev v Italiji in Avstriji

Narodno in univerzitetno knjižnico (NUK) imenujemo tudi hram učenosti in s svojimi bogatimi zbirkami narodove zapisane dediščine to zagotovo je. (Pre)malo znano pa je dejstvo, da na svojih policah skrbno hrani tudi ustvarjalnost Slovencev, ki ne živijo v matični domovini. Zbiranje tiskov je nikoli končana zgodba. Še vedno nastajajo in pričajo o bogati ustvarjalnosti slovenskega naroda, ne glede na to, kje njegovi pripadniki živijo. Skrbno so shranjeni v zbirki, ki danes nosi ime Zbirka tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije, zajeten del fonda pa predstavljajo tudi periodične in monografske publikacije, ki so nastajale v zmedenem času po koncu druge svetovne vojne.

Maja 1945 so slovenski prostor prevevala nasprotujoča si čustva. Na eni strani je vladalo nepopisno veselje ob koncu štiriletne morije, na drugi negotovost in strah. Zmagovalec je bil znan in jasno je dal vedeti, kaj se bo zgodilo z njegovimi ideološkimi nasprotniki. Na poti čez Ljubelj in preko Pliberka so se umikajoči domobranski vojski ter drugim vojaškim enotam pridružile cele družine, z njimi je odšla slovenska intelektualna, politična, družbena, kulturna in prosvetna elita. Slovenijo je takrat zapustilo več kot 20.000 Slovencev. Zatočišče so, večina je verjela, da za največ tri tedne, našli v begunskih taboriščih v Avstriji in v Italiji. Mnogim med njimi so taboriščne barake postale dom za naslednja tri, štiri leta, dokler jih ni dokončno sprejela tujina.

Pričakovali bi, da bo v težkih in negotovih razmerah v begunstvu, ob izgubi domovine in v mnogih primerih svojcev, med Slovenci, ujetimi v taboriščno življenje, prevladala apatija in vdanost v usodo. Pa še zdaleč ni bilo tako. Osupli obstanemo pred izbruhom izjemne življenjske moči in ustvarjalnosti, ki se je odrazila v obliki izdajanja izvirnega leposlovja, šolskih učbenikov, časopisov, ponatisov slovenskih klasikov, zgodovinskih študij, spominov. V taborišču nastane prvi slovenski zgodovinski atlas… Le nekaj dni po prihodu v taborišče ustanovijo ljudsko (osnovno) šolo, dobra dva tedna kasneje svoja vrata odpre slovenska begunska gimnazija. Organizirajo številna predavanja, tečaje, ustanovijo več odličnih pevskih zborov, njihovo ubrano petje navdušuje celo angleški BBC. S svojimi gledališkimi predstavami privabljajo gledalce od blizu in daleč. Zaživijo in razmahnejo se tudi obrtne delavnice, kjer so kljub pomanjkanju orodja in materiala izdelovali skoraj vse; od življenjskih potrebščin do otroških igrač.

Razstavo o bogati ustvarjalnosti Slovencev v izrednih razmerah begunstva, ki bo odprta vrata v četrtek, 5. oktobra v NUK, skupaj oblikujemo trije avtorji: dr. Helena Jaklitsch, izjemna poznavalka tematike, Lenart Rihar, ravnatelj Rafaelove družbe in Helena Janežič, vodja Zbirke tiskov Slovencev zunaj RS v NUK. Predstavitev tiskanih in drugih gradiv dopolnjuje bogato fotografsko gradivo predvsem dveh zapisovalcev taborišč podob, Marjana Hočevarja in Lojzeta Erjavca ter zgodbe posameznikov, katerih poti so se prekrižale v begunstvu. Dostikrat nevidni in spregledani, doma pa za nekaj desetletij pozabljeni in zamolčani, so s svojim zavedanjem slovenstva prispevali k rojstvom novih domovin širom sveta.

Ob razstavi bo v sodelovanju NUK, Založbe Družina in Rafaelove družbe izšla knjiga z naslovom Rojstvo novih domovin, bogata ustvarjalnost slovenskih beguncev v Italiji in Avstriji, ki je hkrati tudi katalog razstave.

Helena Janežič