Koncem lanskega novembra je bil v Buenos Airesu dotiskan izvod za leto 2018 kulturne revije Meddobje. Izdaja jo Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu. Zvezek je 199 publikacija te naše izseljenske ustanove in založbe. Revija je s tem dopolnila LII letnik.
Dejstvo izida je že samo po sebi razveseljivo, saj se izseljenski periodični tisk sooča z mnogimi težavami. Obstanek Meddobja, edina kulturna revija v slovenskem jeziku, ki izhaja izven slovenskega etničnega ozemlja, našo skupnost navdaja s ponosom in zahvalo mali skupini izobražencev, ki se trudi, da ohrani ustanovo in njene publikacije.
Na pragu svoje 65-letnice (letos bodo potekale slovesnosti tega dogodka) je bogata vsebina dokaz preživetja našega kulturnega delovanja. Ta se izraža v številnih sodelavcih na področju poezije. Sedem avtorjev je to pot sodelovalo s svojimi prispevki. Z Japonske je Vladimir Kos prispeval Žafrani s forsitijo me kličejo. Lev Detela (Avstrija) objavlja mogočno Nočni avto za Jeruzalem. Sledeči avtorji so iz Argentine in sicer Gregor Papež: Q in Un (obe v španskem jeziku); Damijan Ahlin: Slovesni requiem, Šopek belih rož in Sivi kamen; Lojze Lavrič: Vas Chivay in Biseri na mojih dlaneh; ter Vladimir Voršič: Bajka o čarobnem pevcu. Zaglavje zaključi Angela Cukjati iz Italije z dvema pesnitvama: Spomin na ljubezen ter Nedokončana, v španskem in slovenskem jeziku.
Proza predstavlja pastorko našega kulturnega ustvarjanja. To pot jo zastopa Gregor Papež s črtico Poslednje nemogoče (prevedel Marjan Hribar).
Branislava (Branka) Sušnik je vrhunska slovenska etnologinja. Nekateri vidijo neko vzporedje med njo in Knobleharjem. To pot sta ji posvečeni dve zaglavji: Obrazi in obzorja ter Eseji in razprave. V prvem najprej Tone Mizerit objavi življenjepis te izredne Slovenke. Obenem pa je ponatisnjen intervju z njo, ki ga je opravil in v Meddobju avgusta 1959 objavil dr. Tine Debeljak. Razlog, da ji to pot namenimo tako pozornost je, da se je v arhivu našel še neobjavljen esej pokojne Branislave: Primitivec kot človek. Esej je izredne vrednosti, saj je v slovenščini le malo njenih del. Ta del Meddobja je edinstven, pravi dragulj.
V zaglavju Naši umetniki predstavimo Toneta Oblaka, njegovo življenje in delo. Gradivo sta zbrali pokojna Katica Cukjati in Mirjam Oblak. Članek spremljajo številne ilustracije umetnikovih del. Njemu je posvečena tudi umetniška priloga te številke.
Intervju je to pot opravila Veronika Kremžar. Njen sogovornik je kulturnik, časnikar, vzgojitelj in javni delavec Albin Magister. V pogovoru sledimo njegovi življenjski zgodbi in spoznamo njegovo delo, tako važno za slovensko skupnost v Argentini.
Zadnja leta se v Meddobju vedno bolj pogosto pojavljajo Spomini raznih oseb naše skupnosti. To gradivo je tudi važen prispevek za zgodovino medvojnih in povojnih časov, pa tudi začetkov slovenske begunske skupnosti v Argentini. To pot je spis prispeval sedaj že pokojni arh. Marijan Eiletz. Z dolge poti je dopolnilo njegovi knjigi »Moje domobranstvo in pregnanstvo«. Od Celovca do Buenos Airesa teče ta pot.
Vsebino te številke dopolni zanimiva zgodba Helene Janežič, iz Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) v Ljubljani, pod naslovom Ljubo doma, kdor ga ima. V njen Čukec Nukec, zanimiva osebica, stvaritev avtorice, otrokom (in starejšim) razlaga pojav izseljenstva in kulturno ustvarjanje Slovencev po svetu.
Urednik Meddobja je Tone Mizerit; urednik za Evropo pa Lev Detela. Pri lektoriranju sodeluje Metka Mizerit. Oprema in prelom je skrb Monike Urbanija; tiska pa Talleres Gráficos Vilko. Izvod za leto 2018 je izšel na 128 straneh bogate vsebine.
SKA
