Življenje SSTRMB ima poseben ritem, ki ga živimo v teku dvajset sobot v letu, in ta ritem nas spodbuja v iskanju novih odgovorov na izzive, ki jih postavlja vsako novo šolsko leto.
Redno delovanje na SSTRMB se je pričelo v soboto, 04. marca s sprejemnimi izpiti. V soboto, 11. marca, po vpisovanju dijakov, smo se združili v cerkvi Marije Pomagaj pri začetni sveti maši in priporočili Bogu naše delo.
Prva sobota pouka je bila 18. marca, na kateri so učilnice zaživele s prihodom 63 dijakov in profesorjev.
Prva polovica leta je hitro minila, in poleg pouka slovenščine in ostalih predmetov so dijaki tudi poglobili svojo vero ter boljše spoznavali svoje korenine.
Organizirali smo običajne dejavnosti, ki smo jim letos dodali nekaj novih.
1.aprila so dijaki molili po skupinah Križev pot, ter so imeli priliko za sveto spoved; in tako so se duhovno pripravili na Veliki teden.
V soboto, 6. maja, so dijaki SSTRMB doživeli vsakoletni dan duhovnosti. Srečanje se je pričelo v cerkvi Marije Pomagaj, kjer je ga. Andrejka Selan Vombergar, s pomočjo Viki Kastelic, razložila pomen različnih pesmi, ki smo jih navdušeno skupno peli, nekatere prav izbrane za delovanje po manjših skupinah, ter Marijine pesmi, za pripravo vsakoletnega majskega romanja k Mariji v Lujan.
Sledilo je delo po skupinah. Dijaki prvega in drugega letnika so razmišljali o iskanju identitete; spoznavali so same seb, in odkrivali svojo notranjost. Dijaki tretjega letnika so se spraševali in razmišljali o današnji realnosti, kako ta vpliva na njihova življenja in katero je njihovo mesto na svetu. Dijaki četrtega in petega letnika so razmišljali o svojih talentih ter se spraševali, kako jih postaviti v službo drugih.
Na podlagi teh ciljev, so dijaki imeli čas za osebno premišljevanje, pogovor s sodijakom, ter pogovor po malih skupinah.
Po malici so se dijaki zbrali v cerkvi. Najprej smo poslušali pričevanja mladih, ki so tolikokrat pri slovenski ali argentinski družbi romali k Mariji v Lujan, ali misijonarili po različnih mestih Argentine, delili so nam, kako so jim take izkušnje pomagale pri osebni in duhovni rasti, in kako so postopoma odkrivali poslanstvo Cerkve. Ponovno smo opazili, da smo vsi del Cerkve, in smo na poti v nebesa.
Kot zaključek dneva so dijaki s pesmijo in Božjo besedo molili pred Najsvetejšim. Češčenje je bil poseben trenutek osebnega pogovora z Jezusom in prilika za sveto spoved.
Posebna zahvala ge. Andrejki Selan ter mladini, ki je skočila na pomoč, in darovala svoj čas: Aleks Zupanc, Matjaž Groznik, Nevi Grohar, Damijan Pavšer, Kati Javoršek, Irina Podržaj, Mile Zupanc, Aleš Grohar, Katja Urbančič, Andrej Cukjati, Tanja Oblak in Viki Kastelic.
Junija meseca smo se spominjali padlih domobrancev na poseben način. Letos se je na SSTRMB prvič pripravil “Dan spomina”.
Glavni cilj tega dne je bilo poglobiti in premišljevati o tragediji, ki so jo doživeli naši predniki.
Srečanje se je pričelo v cerkvi, kjer je gdč. Julka Furlan podala uvodne misli in pojasnila pomen ohranjanja spomina na tragično povojno zgodovino slovenskega naroda, ki je vse nas tudi zaznamovala.
Sledilo je poročilo gdč. Metke Mizerit, ki je pojasnila nekaj najvažnejiših zgodovinskih podatkov. Čeprav je bila še otrok, ko je odšla iz Slovenije, je dijakom podelila svoje občutke in doživetja tistih časov. Kot zaključek prvega dela, so dijaki, pod vodstvom ge. Andrejke Selan vadili pesem “Slovenija v svetu”.
Po kratkem odmoru so se dijaki zopet zbrali v cerkvi in si ogledali kratek dokumentarni film o Alojziju Grozdetu: “Srce se ne boji”. Po ogledu filma so dijaki odgovorili na kratki kviz o blaženem Lojzetu Grozdetu in tako poglobili to, kar so si ogledali v filmu.
Opazili smo, kako se je med dijaki poglobilo sočutje in občudovanje nedolžnih žrtev. Gdč. Miriam Oblak je razložila pokrajino Slovenije, kaj so brezna in kaj jame, zakaj je težko priti do vseh ostankov pomorjenih in delila ganljivo družinsko izkušnjo.
Kot zaključek so dijaki napisali pisma enemu pobitih, prižgali svečke in se med pesmijo premaknili na dvorišče pred spomenik padlim domobrancev, tam so pisma položili v košare in pustili sveče na pripravljen prostor. Z molitvijo smo tam zaključili dan in skupno zapeli pesem Slovenija v svetu.
Prvo polletje je bilo res polno dogodkov, stojimo sredi drugega polletja v pričakovanju, da bodo dijaki tudi ta čas res uživali in se veliko novega naučili in doživeli.
Tatjana Groznik Godec
