Na obisku naših korenin
Naše potovanje se ni začelo meseca junija, ampak osem mesecev prej, ko smo se prvič srečali z našimi voditelji; Tatjano, Štefi in Pavlom, na Pristavi.
Vse te mesece smo se pripravljali, bolj združevali našo skupino, se spoznavali in tudi potrudili, da smo vsako soboto vadili naš program. Vedno so nas naši starši podpirali.
Končno je prišel tako pričakovani dan, ki ga ne bomo nikoli pozabili. V petih tednih smo spoznali prelepo Slovenijo, košček Italije in Avstrije.
Dva tedna smo hodili v Poletno šolo; spoznali smo mlade iz drugih držav: Italije, Bosne in Hercegovine, Kanade, Združenih držav Amerike itd. To kar nas je družilo je bila slovenščina. Bilo je zelo prijetno pogovarjati se z njimi, spoznavati in govoriti o naših navadah. Z nekaterimi smo postali prijatelji in smo še danes v stiku po internetu. Učili smo se tudi sklanjatve, in razne druge stvari. Nekatere ure so bile dolgočasne, vendar, ko smo zaključili tečaj, smo jih pogrešali. Šola je bila ena najlepših doživetij našega potovanja.
Potem smo spoznavali deželo naših prednikov. Trikrat smo bili na Bledu, plavali do otoka, surfali in se vozili s čolni. Uživali smo lepoto Bohinjskega jezera in videli prekrasni slap Savica. Povzpeli smo se na Šmarno goro in občudovali prelep razgled. Zelo smo se zabavali v Portorožu in Piranu. Na nekem izletu smo malo trpeli, ko smo šli na Kamniško Sedlo; hodili smo sedem ur, a razgled je bil neverjeten. Spoznali smo Kočevski Rog, kjer so nam razlagali, kaj se je tam zgodilo z domobranci. Razmišljali smo v tihoti in molitvi. Spominjali smo se naših prednikov.
Eden najpomembnejših trenutkov zame je bil na Brezjah, ko smo molili pred oltarjem Marije Pomagaj in ko sem bral berilo pri sveti maši.
Pri nastopih, za katere smo se vsako soboto vadili, smo lahko pokazali našo dvojno kulturo, naše navade in da smo ponosni na naše korenine. Veliko ljudi nas je pohvalilo, ker so videli, kako navdušeno predstavljamo Argentino in Slovenijo. Zame so bili najpomembnejši nastopi na šoli in v Vipavi. Pri zadnjem nastopu neka starejša gospa ni mogla verjeti, da tako dobro govorimo slovensko in z navdušenjem plešemo. Kar pred mano je jokala in me z veseljem objemala.
Štiri dni, ki smo jih preživeli s sorodniki, so bili zame lepi in pomembni. Preživel sem tri dni z maminimi sorodniki in en dan z očetovimi. Vsi so bili zelo dobri z menoj in so mi povedali vse, kar so vedeli o naših prednikih; zato se jim zahvalim.
Najlepše od tega potovanja je bilo, da smo se kot skupina bolj spoznali in se zabavali. Doživeli smo veliko veselih, globokih in neverjetnih trenutkov. Zelo sem hvaležen, da sem član te prelepe skupine.
Zelo lepo je čutiti, da vzamem od tega potovanja nekaj pozitivnega od vsakega svojih sošolcev. To ne bi bilo mogoče brez naših voditeljev, ki so nas vsako jutro zbudili z nasmehom in dobro voljo. Zelo sem jim hvaležen.
Prepričan sem, da bo to prijateljstvo trajalo še mnogo let!!!
TO JE NAŠA RAST, TRDNO SMO POVEZANI.
Gabriel Ravnik
Fotografije na povezavi RAST XLVI
