V nedeljo, 12. avgusta, smo na Pristavi kot ponavadi imeli sv. mašo, ki so jo pripravili mladci in mladenke. Po kratkem odmoru in zajtrku smo se zopet zbrali v zgornji dvorani. Na majhni mizici so bile razstavljene knjige in za prigrizek mandeljni, suhe slive in bonbončki. V ozadju je bil postavljen velik plakat z naslovom knjige.
Marija Zurc je predstavila Emo Urbančič Marušič in opisala njeno celotno študijsko in karierno pot. Nato je prevzela besedo Ema. Povedala je, da je predvsem žena, mati, babica in ženska, ki rada dela za druge, za pomoči potrebne. Za zgled ji je bila mama, ker je vedno opazovala in se učila od drugih, ki so bili v slabšem položaju kot oni, pa se ni pritoževala. V krogu enajstih bratov se je naučila negovati druge. Bolni brat je nanjo vplival tako, da je še raje pazila bolnike, da je bila srečnejša, če je mami pomagala pri tem delu. To jih je zelo povezalo in kot družina so se vsi lepo vrstili in ga pazili. Umrl je pred kratkim v 58. letu starosti. Čeprav so morali opustiti veliko reči, kot na primer počitnice, se ji ni zdelo hudo. Pesem jih je družila.
Že zgodaj se je odločila, da bo medicinska sestra. Doživela je enkratno izkušnjo, ko sta z možem šla v Kalkuto. Zanjo je mati Terezija zgled prostovoljnega dela in predanosti. Tam je opazovala in tudi sama z veseljem delala ter oskrbovala druge. Rekla je, da je to bilo novo poglavje, da ima od tam polno lepih doživetij. Knjigo je pisala devet let, vzpodbujala pa sta jo mož in hčerka, ki se je takrat še učila za zdravnico. Knjiga »Los cuidados del cuidado« je naravnana pozitivno, ni knjiga bolezni, je knjiga za boljše počutje, zato nosi podnaslov »Abriendo alas al bienestar«. Pesmi in zgodbe, ki so v njej, je sama spisala. Lepa knjiga je, privlačna, ne moreš je odložiti iz rok. Včasih smo potrebni takšnega branja, da se naučimo, kako je življenje lepo kljub težavam, kako smo lahko veseli, če se sami pazimo in če z optimizmom zremo v prihodnost.
Marija se ji je lepo zahvalila, mi pa tudi z močnim aplavzom. Ema, hvala za tako prijetno in poučno druženje!
Monika Češarek Kenda
