Ko srce in duša istočasno utripata po taktu Ljubezni, rodijo se čudovite reči!
Te dni je v Argentini zaključil pastoralni obisk misijonar g. Peter Opeka, ki svoje izjemno delo opravlja na afriškem otoku Madagaskar. Že desetletja tam gradi za najbolj zapostavljene duše boljši svet. S trdim delom, jasnimi načeli, disciplino, predvsem pa z veliko ljubeznijo, je iz revščine potegnil na tisoče Malgačanov, ki so živeli v najbolj skrajnih razmerah. Prišel je med nas, da bi delil svoje izkušnje in nam iz prve roke pričal, da je možno svet na boljše spremeniti.
Med (pre)natrpanim celomesečnim programom si je vzel košček dneva, da obišče slovenske rojake iz okolice San Justa in daruje sv. mašo in nas počastil s svojo navzočnostjo na skupnem kosilu v Našem domu.
Tako je na nedeljo, 15. julija, daroval sv. mašo v sanhuški stolnici, kasneje je v Našem domu imel razgovor z mladimi in zaključil obisk pri že večletnem druženju prijateljskega dne pod imenom »Prijateljski asado za Madagaskar«.
Koncelebrirana sv. maša je bila praznik zase. Do zadnjega kotička nabito polna katedrala je bil okvir v katerem si čutil, da se bo nekaj izjemnega dogajalo. Najprej so osmošolci Balantičeve šole v narodnih nošah pozdravili misijonarja in mu čestitali za god in rojstni dan, ki ga je obhajal 29. junija. Prisrčno so mu voščili ter izročili slovenski šopek Jana Altini Mehle, Martin Bonino Lipušček, Alenka Čop, Ivan Goljevšček, Viktorija Nicastro Tekavec, Ljudmila Selan, Katja Zupanc in Valentin Zupanc. Za petje med mašo je poskrbela mladina, ki je ob spremstvu inštrumentov lepo oblikovala pesmi.
Med pridigo nas je g. Opeka pozval k delu, ki črpa smisel in moč iz ljubezni do bližnjega in prizna dostojanstvo vsakemu človeku, predvsem pa nas je nagovoril k pričevanju evangelija, naj bi uresničili konkreten nauk, da je vsak človek naš brat, torej, kako mu ne bi pomagali? G. Opeka nas je tako navdušeno, jasno in energično ogovoril, da je napolnil srca nas vseh in smo se počutili poklicani, da bo vsak v svoji vsakdanji okolici delali za boljši in pravičnejši svet.
Ponižnost in razdajanje sta lastnosti misijonarja Opeke, ki nam je pustil globok vtis. Večkrat je med navzočimi privrel spontan aplavz a misijonar Peter nas je vsakič očetovsko poučil, da gre vzklikanje samo Bogu.
Po obhajilu je zborček Balantičeve šole zapel pesem, ki jo je za to priliko sestavila voditeljica zbora, ga. Kristina Skvarča Šenk.
Po končani sv. maši se je g. Peter približal slovenskemu oltarju, kjer je ustoličena Brezjanska Mati božja in jo v zbrani molitvi pozdravil, v spremstvu prelata dr. Jureta Rodeta in izredno lepega števila ministrantov.
Takoj zatem je sledilo snidenje v Našem domu, kjer se je najprej sestal z mladino, ki je vedoželjno spraševala o njegovem delu. Njihovi žareči obrazi so pričali o srečanju z osebo, ki jih je s posebno karizmo nagovorila in navdušila.
Sledilo je kosilo – asado na katerem se je zbralo nad 400 rojakov, ki so s svojo navzočnostjo želeli povedati g. Petru, kako globoko spoštujejo in podpirajo njegovo delo, kako radi bi mu pomagali, da bi še naprej lahko gradil hiše, šole, cerkve na Madagaskarju za najbolj pozabljene in potrebne, katerim je vrnil dostojanstvo in jim vlil novega upanje in poguma.
V imenu Našega doma je pozdravil predsednik, Andrej Mehle, ki je izrekel dobrodošlico g. misijonarju Petru Opeki in spremljevalkama mademoiselle Bao in mademoiselle Tuzu, dekleti iz Madagaskarja, ki sta zrasli in se šolali v Akamasoi (četrt, ki jo je iz nič Opeka sezidal in ji dal ime, ki v domačem jeziku pomeni dobri prijatelj).
Med pozdravi se je tudi predstavil Damian Donnelly, predsednik fundacije Espartanos, ki se posveča jetnikom v strogem zaporu v provinci Buenos Aires. Tam vsak petek že štiri leta molijo za intencije papeža in za celotno delo Petra Opeke. Ko smo Donnellyja vprašali, kako sta se spoznala, je odgovoril, da je to dolga zgodba, ki pa jo lahko strne v enem samem stavku: spoznala sta se v molitvi.
Naš dom San Justo je dragemu misijonarju Petru v znamenju odkritega občudovanja in globokega spoštovanja, ker je dokazal, da je z močno vero, zdravimi rokami in poslušnostjo za potrebe bližnjega možno spremeniti svet, podelil častno članstvo. V imenu Doma sta priznanje izročila botra ustanove, Mici Malavašič Cassullo in Janez Kržišnik.
Med kosilom smo vsi imeli priliko gmotno podpreti misijonsko delo, nabrala se je res lepa vsota namenjena Akamasoi. Torej vsem, ki ste širokodušno darovali v ta namen izrekamo iskren Bog lonaj!
Ko pomislimo na to srečanje, se nam porodijo misli in besede zahvale. Najprej velika hvaležnost Bogu, da je na našo pot postavil velikega človeka z izrednim čutom solidarnosti, čigar zgled premika gore. Hvaležni smo g. Petru za vzorno življenje in dejanja, ki nas vabijo postati boljši.
Poudariti je treba prešerno in živahno prevladujoče vzdušje, ki je plavalo med navzočimi, ki so eni drugim ponavljali, da se jim je srečanje vtisnilo v srce za vedno.
Zahvala gre tudi glavnemu odboru Našega doma za celotno organizacijo srečanja; vsem ženam, možem in mladini, ki so poskrbeli za odlično kosilo; vsem dobrotnikom srečolova; vsem rojakom, ki so se odzvali vabilu ter vsem tihim dobrodelnikom, ki podpirajo delo misijonarja Petra Opeke.
Dragi misijonar Peter Opeka: hvala vam za VSE, Bog vas živi!
Ivana Tekavec
foto: Lučka Oblak Čop
