Vsako leto se 23. avgusta spominjamo ene največjih sramot človeštva: trgovine s sužnji.
23. avgusta 1791 se je zgodila največja vstaja sužnjev na Haitiju in zaznamovala začetek dolgotrajnega procesa za izkoreninjenje suženjstva po svetu. Suženjstvo se pojavlja skozi vso zgodovino, od starodavne Grčije, Egipta in Rima. Posledice suženjstva so še danes globoko prisotne v številnih kulturah: od rasizma in diskriminacije do prisilnega dela, prisilnih porok in drugih oblikah podjarmljenja.
Mojstrsko je Fran Saleški Finžgar v romanu »Pod svobodnim soncem« opisal boj Slovanov proti suženjstvu:
V gradišču se je izprehajal po okopu Svarun, sivoglavi starosta Slovenov. Ljubinica mu je bilà stkala iz belega lanu mehko haljo. Za okrog ledij mu je bilà sešila gorkih jagnječevin, a stara pleča mu odela z najlepšo ovnovo kožo. Ko se mu je oko potopilo v morjé ognjev, so se zravnala široka, od let upognjena pleča. Dvignil je pest in zamahnil proti jugu. »Hilbudij, Hilbudij — tat naše svobode! Ti moč Bizantincev, ti naša groza, oj, tale ogenj te požre, tale ogenj opali tvoje orle — Hilbudij, hlapec črnih besov! Svarun, siv in star in upognjen, stisne svoja ledja z jermenom od bivola in najtežji meč obesi nanj — pa pojde na vojsko zoper tebe, da zasije Slovenom zopet svobodno sonce!«
Obe pesti je dvignil starec, mišice na rokáh so se vzvalovile, oko je odsevalo kakor ognji iz doline. Počasi pa so se pesti razklenile, odprte roké so se dvignile še više; ozrl se je s pepelastim obrazom proti vzhodu in s tresočim se glasom vzdihnil: »Svarog, usmili se nas! Perun, udari ga! Morana, prizanesi meni, prizanesi vojščakom! Groblje belih kosti mojih sinov leže od jastrebov raztrošene po deželi, koder hodi Hilbudij. Morana, usmili se, dosti imaš žrtev!«
Svarunu se je utrnila solza in kanila na belo brado, prva solza za prvega sina — in še druga in tretja — in deveta — za devetega sina, katere so mu poklali meči Hilbudijevih vojakov. Starosta se je stresel, koleno je klecnilo in v bridki žalosti je sédel na okope.
»Oče, ne jokaj! Poglej ognje! Prišli so mladi vojščaki, prinesli so loke, ki prožijo strelice kakor Perun z neba silne bliske. Oče, mi zmagamo! Perun je z nami!« Iztok je dvignil očeta.
»Mordà še ti, edini moj…«
O suženjstvu nam govorijo tudi pregovori in citati:
- Suženj ne izbira gospodarja. (malgaški pregovor)
- Raje imamo revščino in svobodo, kot pa bogastvo in suženjstvo. (Ahmen Sekou Toure, gvinejski politik)
- Obstaja samo ena svoboda: resnica. Obstaja samo eno suženjstvo: laž. (španski pregovor)
- Samo tisti, ki je v sebi premagal sužnja, pozna svobodo. (Henry Miller, ameriški pisatelj in slikar)
- Skrivnost ti je sužnja, če ti pa uide, si ti njen suženj. (slovenski pregovor)
- Gorje narodu, če pognoji travnike z lastno krvjo. Ne bo pasel svojih čred po zelenicah. Sovrag pride in popase s tujo čredo. Sin, če od očeta vse pozabiš, če se ne domisliš niti gomile, kamor zasuješ moj prah, če se napotiš na jug, če odrine narod za soncem proti zatonu, ne pozabi teh besed: Velik bo Sloven, bival bo v mirnih hišah, rejene bodo njegove črede, svobodno sonce mu bo svetilo leto in dan, če bo složen z brati. Če ne, pride tujec, postavi mu peto na tilnik in svobodni postane suženj. (Svarun svojemu sinu Iztoku – Pod svobodnim soncem – Fran Saleški Finžgar)
- Kdor sprejema darila, zaradi daril postaja suženj. (latinski pregovor)
- Suženjstvo je najhujša od vseh nesreč. (Mark Tulij Cicero, rimski državnik, pravnik, politični teoretik in filozof)
- Skopuh svojega zlata ni lastnik, ampak suženj. (španski pregovor)
- V verigah sužnji izgubijo vse, tudi željo, da bi se jih osvobodili. (Jean-Jacques Rousseau, francoski književnik, filozof, pedagog in skladatelj)
- Beseda, ki jo zadržiš v sebi, je tvoj suženj. Beseda, ki ti uide, je tvoj gospodar. (arabski pregovor)
Izbral: Jože Jan
