15. avgusta katoličani praznujemo Marijino vnebovzetje – veliki šmaren – največji cerkveni Marijin praznik. V Sloveniji je od leta 1992 ta dan tudi dela prost dan. Po številnih cerkvah, ki so posvečene Mariji so potekala slovesna bogoslužja. Marsikje se na veliki praznik pripravljajo s procesijami in nočnim bdenjem. Po vseh slovenskih cerkvah pa smo se spomnili 25-letnice posvetitve slovenskega naroda Mariji in to posvetitev tudi obnovili. 

Novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference, dr. Andrej Saje, je na Zaplazu med slovesno sveto mašo tako nagovoril vernike: 

“Ko izrečemo besedo »nebesa«, pogosto pomislimo na nebo, prostor tam gori nekje v vesolju, ki si ga predstavljamo kot kraj snidenja z Bogom. Vendar nebesa niso to. S pojmom nebes označujemo nekaj veliko večjega in težko opisljivega s človeškimi besedami. Želimo povedati, da nam je Bog blizu in nas ne zapusti niti v smrti, ampak nam daje prostor bivanja za vedno in za vso večnost. Zaznavanje teh, našemu razumu presežnih dejstev tudi v nas zbuja občudovanje, hvaležnost in vero, da nam bo Bog, kakor Mariji, stal ob strani in nam dajal moči za vsakodnevno življenje. 

Vzel nas bo k sebi ne samo z dušo, ampak tudi s telesom. To pomeni, da ima tudi telo oz. fizično življenje vsakega od nas svoje pomembno mesto in vrednost. Bog nas pozna, ljubi in sprejema človeško osebo celostno, takšno, kakršna je. V večnost sprejme to, kar zdaj raste in se uresničuje v našem življenju, ki ga sestavljajo tako radost in veselje kakor tudi trenutki potrtosti in preizkušenj. 

Ta resnica o neprecenljivi vrednosti človeške osebe kot celote nas zavezuje k prizadevanju za njeno zaščito od spočetja do naravne smrti. Zavezuje nas k vzgoji za vrednote in k spoštovanju bolnih in ostarelih, ki smo jim kot družba in posamezniki dolžni nuditi solidarno pomoč, sočutje in bližino. V nobenem primeru nimamo pravice posegati v človeško življenje in ga nasilno končati ali pomagati, da ga pod pretvezo usmiljenja in pomoči drugemu nekdo lahko konča sam. 

Obvezuje nas tudi k dostojnemu pokopu umrlih brez izjeme, tudi nasilno pobitih, ki še nimajo groba in imena. Temelj te obveze in civilizacijske norme je v tem, da je vsak človek zaznamovan z dostojanstvom, ki mu je podarjeno s tem, da je in da biva; in to ne glede na raso, kulturo, jezik, narodnost, politično pripadnost ali drugo okoliščino. Tega dostojanstva mu zaradi izvorne pripadnosti ne more podeliti država ali kaka druga človeška oblast. Posledično ga slednja tudi nima pravice vzeti ali omejiti.   

Današnji praznik nam pove, da imamo v nebesih mater Marijo, ki nas spremlja tukaj na zemlji. Nismo sami! Ona pozna naša življenja in nas razume. Posluša naše molitve, je sočutna s človeškimi preizkušnjami in potrebami, pomaga s svojo materinsko dobroto. Zaradi tega se ob prazniku Marijinega vnebovzetja zbiramo k bogoslužju še posebej v njej posvečenih romarskih cerkvah. Kot krščansko občestvo in posamezniki ji danes izročamo molitve in prošnje, naj posreduje za nas pri Bogu. Ob njej se učimo verovati in živeti iz vere. 

Marijin zgled odprtosti za Boga in sočutja do sočloveka nam je spodbuda in zgled. Je naša tolažba in upanje za vse, ki smo še na poti. Zaupajmo se njeni materinski priprošnji, da bi Gospodu izprosila milost okrepitve naše vere v večno življenje. Naj nam bo svetilnik in kažipot.” 

O nebesih nam govorijo tudi pregovori: 

• Dobra vaga v nebesa pomaga. (slovenski pregovor) 

• Kdor ima dobro ženo, ne potrebuje nebes, kdor ima slabo, ne potrebuje pekla. (bolgarski pregovor) 

• Ne gre se po rožicah v nebesa, ampak po trnju. (slovenski pregovor) 

• Knezi pridejo v nebesa, če umrejo v zibelki. (nemški pregovor) 

• Bog ne vleče nikogar za lase v nebesa. (slovenski pregovor) 

• Križi so lestve v nebo. (angleški pregovor) 

• Ako bi se ljudje za nebesa tako pulili kakor se za denar, bi bila že davno premajhna. (slovenski pregovor) 

• Dokler ne spoznaš pekla, nebesa ne bodo dovolj dobra zate. (kurdski pregovor) 

• Govori, kar je res, stori, kar smeš, to sta dve stezici do nebes. (slovenski pregovor) 

• Nihče ne gre v nebesa s suhimi očmi. (španski pregovor) 

Izbral: Jože Jan