V nedeljo, 23. oktobra, volitve predsednika republike Slovenije niso prinesle zmagovalca. Nihče od kandidatov ni dobil večine glasov. Ob 51,07% volilni udeležbi je največ glasov (33,96%) dobil Anže Logar, sledila mu je Nataša Pirc Musar (26,86% glasov). V drugem krogu, ki bo 13. novembra, bomo Slovenci volili med tema dvema kandidatoma.

Preštetih 99,99% glasov je izid glasovanja sledeči:

Anže Logar, 292.53 glasov, 33,96%
Nataša Pirc Musar, 231.370 glasov, 26,86%
Milan Brglez, 132.679 glasov, 15,40%
Vladimir Prebilič, 91.846 glasov, 10,66%
Sabina Senčar, 51.295 glasov, 5,96%
Janez Cigler Kralj, 37.459 glasov, 4,35%
Miha Kordiš, 24.101 glasov, 2,80%

Tudi volišče v Buenos Airesu je bilo aktivno. Svoje glasove je oddalo 815 volivcev, izid je bil sledeči:

Anže Logar, 562 glasov
Janez Cigler Kralj, 177 glasov
Milan Brglez, 18 glasov
Sabina Senčar, 11 glasov
Nataša Pirc Musar, 6 glasov
Miha Kordiš, 4 glasove
Vladimir Prebilič, 4 glasove

Tem veljavnim glasovnicam je treba prišteti še 11 nepopolnih gradiv za glasovanje po pošti in 22 neveljavnih glasovnic.

Po znanem izidu volitev smo na slovenski televiziji lahko sledili raznim izjavam.

Anže Logar se je najprej zahvalil vsem volilcem za glas in izjavil, da je po njegovem mnenju to potrditev, da je slogan njegove kampanje »#Sodelujmo #Za prihodnost« tisto, kar v Sloveniji potrebujemo v prihodnjih petih letih. V volilni kampanji pred drugim krogom pričakuje vsebinsko razpravo. Čeprav Logar kandidira s podporo strank SDS in SLS, je izjavil, da je kampanjo vodil popolnoma ločeno. »V kampanji predstavljam stališča, ki jih sam zastopam in za katerimi stojim. Nekateri so morda to razumeli, kot da se distanciram, dejansko pa sem bil sam, Anže Logar, kandidat.« “Kampanjo sem delal od spodaj navzgor, od državljank in državljanov je bil odziv dober,” je še dejal Logar, ki želi tudi pred drugim krogom ohraniti neposreden stik z volivci.

Nataša Pirc Musar je izjavila, da bo šlo v drugem krogu, v katerem se bo pomerila z Anžetom Logarjem, zagotovo za spopad vrednot. »Veselim se drugega kroga, veselim se finala,« je dejala. Poudarila je, da ves čas živi iste vrednote in jih bo še naprej. »Desetletja sem podpornica LGBTQ+ skupnosti, sem za pravico do svobodnega odločanja o rojstvih, za splav. To so stvari, ki mi jih nihče ne more izvzeti iz mojega genskega zapisa,« je dodala. Po njenem mnenju rezultat volitev kaže, da volivke in volivci ne poslušajo diktatov strank, »da so prepoznali kakovosti neodvisne kandidatke, ki se zaradi te predvolilne kampanje ni spremenila čisto nič in se ne bo«.

Predsednik vlade in Gibanja Svoboda Robert Golob v volilnem štabu predsedniškega kandidata Milana Brgleza izid volitev ni hotel priznati kot poraz za skupnega kandidata koalicijskih strank SD in Gibanje Svoboda. Izpostavil je, da je skupni kandidat odlična popotnica ne samo za te volitve, ampak da je s tem koalicija bolj trdna. »Poraženca bomo spoznali v drugem krogu in jaz vem že danes, kdo bo poraženec v drugem krogu. In to je tisto, kar je najbolj pomembno. Kdo z leve sredine bo zmagovalec, je manj pomembno kakor to, da leva sredina prevzame to funkcijo v svoje roke in s tem se naslednjih pet let dobi stabilno politično okolje v Sloveniji,« je napovedal Golob.

____________

V zadnji številki Svobodne Slovenije smo na kratko predstavili vseh sedem kandidatov in njihove programe, v tej številki pa objavljamo  malo bolj obširno program obeh končnih kandidatov:

PROGRAM ANŽETA LOGARJA

Sodelovanje za prihodnost

Na preteklost nimamo vpliva. Sedanjost živimo. Prihodnost oblikujemo skupaj!

Moj cilj je: Slovenija, dežela visokega življenjskega standarda, sproščena, s čistim okoljem, delujočim sistemom, ničelno toleranco do korupcije in solidarno družbo, ki zna in zmore sodelovati.

Predsednik republike ima mandat večine Slovenk in Slovencev. Ne za to, da kritizira, ampak da s pozitivno iniciativo pokaže pot. Da zgled. Nagradi tiste, ki se trudijo.

Kot predsednik republike bom formaliziral forum sodelovanja vrha slovenske politike v obliki rednih mesečnih srečanj s predsednico parlamenta, predsednikom državnega sveta in predsednikom vlade. V okviru teh srečanj bo slovenska politika iskala soglasje in oblike sodelovanja za vsa ključna področja delovanja politike v dobro ljudi.

Dvakrat letno (po potrebi tudi večkrat) bom sklical srečanje predsednikov parlamentarnih strank z namenom iskanja soglasja za ključne razvojne izzive Slovenije, posebej tiste, kjer politika ne bo enotna.

Vsako leto v sredini septembra bom v parlamentu predstavil nagovor za državljanke in državljane o stanju v državi. V tem govoru bom predstavil ključne izzive, predlagal konkretne ukrepe in izpostavil vprašanja, kjer moramo najti politično voljo za dosego napredka.

Predsednik republike ima mandat, da izpostavlja pomembne teme. V okviru te pristojnosti bom že na začetku mandata sklical Konvencijo o prihodnosti Slovenije. Ključni cilj je poenotiti se o strateških ciljih družbe in države.

Široka razprava pod pokroviteljstvom PRS bo trajala dve leti. V razpravi ne bomo nikogar omejevali, edini pogoj bo spoštljiv dialog in spoštovanje sogovornikov. Na podlagi zaključkov razprave bo nastal skupni strateški dokument #ZAprihodnost Slovenije. Prvi takšne vrste.

Dokument s konkretnimi predlogi bom predstavil na posebni seji Državnega zbora.

Na podlagi rednega dialoga v okviru vrha slovenske politike in srečevanja s predstavniki poslanskih skupin ter ostalimi sogovorniki bo UPR redno seznanjal javnost z napredkom izvajanja sklepov strateškega dokumenta po posameznih področjih.

Gospodarsko okolje

Podjetnost in podjetništvo v družbi prihodnosti sta nagrajena in ustrezno prepoznana kot pomemben prispevek k skupnemu dobremu. Zavedanje tega naj se začne spodbujati že v času šolanja.

Podjetniško in gospodarsko uspešna Slovenija je privlačna za življenje in delo. Privablja mlade talente in jim omogoča, da se skozi ustvarjanje samouresničujejo in prispevajo svoje znanje, širino in svež, drugačen pogled.

Je družba blaginje, kjer ustvarjeno pravično delimo in skrbimo za to, da ljudje dobro živijo.

Kot predsednik republike bom k uresničevanju gornjih ciljev prispeval tako, da bom:

• KREPIL RAZUMEVANJE PODJETNIŠTVA/GOSPODARTVA TER NAPREDKA, KI GA PRINAŠATA DRUŽBI. Vodil bom reden dialog s podjetniki in njihovimi združenji.
  
  
• PODJETNIŠTVO IN GOSPODARSTVO SPODBUJAL K ZELENEMU PREHODU IN SKLADNEMU RAZVOJU. V ta namen bom poudarjal pomen investiranja v zelene tehnologije, vlogo podjetništva pri tem in javo izpostavljal zgodbe o uspehu, ki bodo kazale pot k trajnostnemu razvoju.
  
  
• POVEZOVAL INSTITUCIJE ZNANJA S PODJETNIŠTVOM IN GOSPODARSTVOM. Šolski in visokošolski sistem morata preko svoje izobraževalne vloge okrepiti položaj naravnega zaveznika podjetnikov in gospodarstva. In obratno, podjetniki in gospodarstvo morajo prelivati svoje izkušnje v izobraževalni prostor. Tako sklenjen krog, ki v središče postavlja dvoje – prvič, spoznavanje podjetnosti in podjetništva, in drugič, prepoznavanje podjetnosti in podjetništva kot vrednote – mora postati sestavni del izobraževalnega procesa.
  
  
• SOOBLIKOVAL DRUŽBO PRILOŽNOSTI, KI PRIVABLJA MLADE USTVARJALNE POSAMEZNIKE. Mladi talenti so neizkoriščena priložnost Slovenije. 

Potrebujemo tako tiste, ki takoj po študiju iščejo priložnosti doma, kot tiste, ki se vračajo iz tujine z mednarodnimi izkušnjami. Oblikovati moramo podjetniško okolje, v katerem bodo mladi talenti želeli ostati in prispevati svoj know-how, družbo in državo pa odpirali v svet. Dialog z mladimi bo v tem pogledu ključen za prihodnost.

Zeleni prehod

Z gozdom in vodnimi viri bogata Slovenija bo vodilna država EU pri oblikovanju zelenih politik. V ta namen nameravam skleniti močno zavezništvo s številnimi družbenimi skupinami, ki so nujni za zeleni prehod: raziskovalno-razvojni inštituti, univerze, gospodarstvo, nevladne organizacije, lokalne skupnosti, mediji, kultura, kmetijstvo.

Oblikovanje spodbud za zeleni prehod je prevenstveno naloga izvršne in zakonodajne veje oblasti, a je hkrati tudi del družbene preobrazbe – izvajanje je v rokah celotne družbe in vsake posameznice ter posameznika. Zato je vloga predsednika zelo pomembna v spodbujanju krepitve sodelovanja in povezovanja ter nagrajevanja dobrih praks te preobrazbe.****

Moj prispevek k trajnostnemu razvoju:

• PREDSEDNIK KOT PROMOTOR SKUPNE POTI V BREZOGLJIČNO DRUŽBO 2050
  Ustanovil bom Strateški forum za zeleno preobrazbo, ki bo stalno koordinativno telo, sestavljeno iz predstavnikov nacionalne in lokalne politike, NVO, znanstvene sfere, gospodarstva, kmetijstva, mladih in medijev in bo spremljalo napredek po posameznih področjih zelene preobrazbe ter predlagalo nadaljnje ukrepe.
  
  
• SISTEMSKO IN USKLAJENO POVEZOVANJE DELEŽNIKOV
  V kabinetu PRS bom ustanovil mesto koordinatorice oziroma koordinatorja za zeleno preobrazbo, ki bo imel celosten pregled nad ukrepi in priložnostmi na tem področju, ter bo v rednem stiku z resornimi ministrstvi.
  
  
• INOVATIVNA SLOVENIJA
  Organiziral bom redna srečanja med predstavniki gospodarstva in akademskih ter raziskovalnih inštitucij na področjih, ki so kot prioritetna postavljena v prostoru EU in v Sloveniji (Evropski zeleni dogovor, misija 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest, energetska neodvisnost, prenos znanja v gospodarstvo).
  
  
• PROMOCIJA ZELENEGA PREHODA
  Uvedel bom posebno plaketo za primere dobre prakse sodelovanja različnih deležnikov družbe, uvajanje inovativnih rešitev za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov ter prilagajanje na podnebne spremembe.

Mladi

Zlasti kadar se sprejemajo zakoni ali drugi akti, ki vplivajo na mlade, je njihova prisotnost nujna. In tudi dobrodošla.

Moj prispevek k vključenosti mladih:

• INICIATIVA MLADI #ZAprihodnost
  Kot pokrovitelj projekta Mladi #ZAprihodnost bom omogočil serijo dogodkov, ki bodo mladim predstavili institucije države, zakonitosti demokratične ureditve in izzive, ki so pred nami. V sklopu tega bo pod pokroviteljstvom PRS vsako leto potekalo zasedanje mladih odločevalcev, ki bodo ocenili napredek na področju izvajanja politik za mlade, se opredelili do predlogov za izboljšanje položaja mladih ter iskali rešitve za okrepitev participacije mladih v družbi. Mladi, ki so uspeli na najrazličnejših področjih, bodo v okviru Urada PR povabljeni, da svoje izkušnje delijo svojim vrstnikom. Namen te iniciative je na podlagi dobrih praks mlade spodbuditi k osebni aktivaciji.
  
  
• DNEVI ODPRTIH VRAT ZA VKLJUČENOST MLADIH
  Z namenom čimvečje vključitve mladih v delo predsednika republike bom organiziral Dneve odprtih vrat, ki bodo namenjeni zgolj mladim. Uvedel bom tudi prakso v Uradu predsednika republike, preko katere se bodo mladi lahko pobližje spoznali z delom predsednika republike. Študente bom povabil,  da sodelujejo na bilateralnih obiskih in s tem spoznavajo mednarodne odnose že v času študija.
  
  
• DIGITALIZACIJA DRUŽBE
  Mladi so na področju digitalizacije svetlobna leta pred mojo generacijo. Digitalizacija je postala del vsakdanjika, vsi smo danes del digitalne kulture. Ker so mladi bistveno bolj inovativni in kreativni, lahko pomembno prispevajo k razvojnemu potencialu institucij države. Zato bom mlade povabil, da mi pomagajo pri digitalni preobrazbi Urada predsednika republike.
  
  
• DUŠEVNO ZDRAVJE
  Ker je digitalizacija družbe povezana tudi z odvisnostjo od socialnih omrežij in posledično duševnim zdravjem mladih, bom v razpravah temu področju namenil poseben poudarek. Mladi so se zlasti po pandemiji Covid-19 že zaradi prej neurejenega sistema strokovne pomoči znašli v težki situaciji. Pri tej tematiki bom želel slišati mlade, jih povabil k aktivni in odprti razpravi, aktivno podprl projekte mladinskih organizacij na to temo ter pozival Vlado in Državni zbor k iskanju rešitev.

Varnost in mednarodno okolje

Moj prispevek k varnosti:

• INVESTICIJA V OBRAMBNE SISTEME
  Na področju varnosti je treba spodbuditi investicije v obrambne sisteme skladno z zavezami iz Madrida. V kolikor bom ocenil, da manjka politične volje za izpolnjevanje danih zavez, bom nagovoril Državni zbor z jasnim političnim sporočilom o pomenu kolektivne varnosti ter nacionalnih obrambnih sistemov.
  
  
• REDEN STIK Z DELEŽNIKI
  Skozi celotni mandat bom v rednem stiku z deležniki s področja obrambe. Po svojih najboljših močeh – tudi v okviru Sveta za nacionalno varnost, bom podpiral dodatne investicije v kibernetsko varnost ter oblikovanje ukrepov zoper hibridne grožnje. Po zgledu nekaterih drugih držav naj se uveljavi model izmenične prisotnost PV in PRS na vrhih NATA in Evropskega sveta.

Moj prispevek k zunanjim odnosom:

• #AktivnaDiplomacija
  Nadaljeval bom z izvajanjem #AktivneDiplomacije ob redni koordinaciji z MZZ. PRS bo garant za kontinuirano upravljanje zunanjepolitičnih odnosov na najvišji ravni s ciljem uresničevanja ključnih zunanjepolitičnih interesov, kot jih predvideva Strategija zunanje politike. Ključni fokus delovanja bo usmerjen v EU, sosednje države, strateške partnerice in transatlatntsko zavezništvo, pa tudi v odnose z državami Indopacifika ter območjem severne Afrike. V prihajajočem mandatu imamo dve pomembni orodji krepitve položaja Slovenije v svetu – članstvo v Ekonomskem in socialnem svetu ZN in kandidatura za nestalno članstvo v Varnostnem svetu. Predsednik republike bo te forume izkoristil za udejanjanje ključnih vrednot in načel, na katerih temelji zunanja politika RS, pa tudi za utrjevanje mednarodnega položaja Slovenije v EU in svetu.
  
  
• ZNANSTVENA IN GOSPODARSKA DIPLOMACIJA
  Velik poudarek bom namenjal znanstveni in gospodarski diplomaciji, zato bo vsak obisk vključeval razširjeno sestavo delegacije s konkretnimi načrti širitve bilateralnega gospodarskega sodelovanja.

PROGRAM NATAŠE PIRC MUSARJEVE

Predsednica države ima jasne naloge, pristojnosti in zadolžitve, ki jih od nje zahtevajo Ustava in zakoni. Glede na neposreden način izvolitve in nekoliko daljši mandat pa ima tudi možnost in dolžnost razmišljati in delovati širše in bolj dolgoročno. Kot država namreč razvojno nazadujemo oziroma nas druge države prehitevajo tudi zato, ker na ključnih 

področjih nimamo kontinuitete projektov, pač pa ob vsakokratni menjavi oblasti pričenjamo znova. Pogosto zgolj zato, ker ni zaupanja do tega, kar je v predhodnem mandatu pripravila druga politična opcija.

Na področjih, ki jih je skorajda nemogoče urediti v enem mandatu, moramo poiskati družbeni in nacionalni konsenz. Z dobro zastavljeno politiko in projekti je potrebno nadaljevati, ne glede na to, katera politična opcija je na oblasti. Kot predsednica si bom prizadevala, da v sodelovanju javnosti in politike, preko posvetov in javnih razprav, gradimo soglasje na štirih področjih, ki jih ocenjujem kot ključna za razvoj in socialno kohezijo naše države.

Prvi korak bo doseči soglasje, da so našteta področja tista, ki jih je treba dolgoročno urejati. Najprej se moramo strinjati, da imamo problem, šele potem lahko začnemo razmišljati o njegovem reševanju.

Zdravstvena reforma – pravočasno, kvalitetno in dostopno zdravstvo za vse

• Nevzdržno je sedanje stanje, ko več kot 150.000 ljudi nima svojega družinskega zdravnika, 200.000 žensk nima svojega ginekologa, pol milijona ljudi nima svojega zobozdravnika, na ključne zdravstvene posege pa se čaka dolgo, včasih tudi predolgo. Vse to se ni zgodilo čez noč in čez noč tudi ne more biti rešeno. Doseči moramo soglasje, kako v javnem zdravstvenem sistemu zagotoviti pravočasno, kvalitetno in dostopno zdravstvo za vse. Dogovoriti se moramo, pri katerih storitvah se lahko javni zdravstveni sistem nasloni na koncesionarje, ki so prav tako del javnega zdravstva, in kje lahko vključujemo zasebno pobudo.
  
  
• Cilj mora biti, da ne sme nihče ostati brez zdravstvenih storitev tedaj, ko jih potrebuje!

Pokojninska reforma – dostojna starost za vse

• Spremembe starostne strukture prebivalstva so dejstvo. Medgeneracijska solidarnost, na kateri temelji naš pokojninski sistem, je s spreminjanjem razmerja med zaposlenimi in upokojenimi pred preizkušnjo. Revščina starejših je nesprejemljiva v razmeroma bogati družbi, kakršna je Slovenija! Dogovoriti se moramo, kako preoblikovati pokojninski sistem, da bo dolgoročno in vzdržno zagotavljal dostojno starost vsem. Pri tem moramo gledati čimbolj široko, skupaj s sistemom dolgotrajne oskrbe, morda celo z vzporedno reformo socialnih transferjev. Tudi univerzalni temeljni dohodek naj bo opcija za razmislek.
  
  
• Cilj mora biti, da ima vsakdo zagotovljeno dostojno starost.

Podnebne spremembe in ekosistemi – zapustimo mladim zdravo in čisto okolje

• Pred podnebnimi spremembami si ne moremo več zatiskati oči. Njihove posledice čutimo tudi pri nas. Zavedamo se, da gre za globalen problem in so lahko celovite rešitve le globalne. Med razvitimi državami je že dosežen konsenz, da je potrebno graditi na podnebni nevtralnosti, kar pomeni, da morajo biti škodljivi izpusti kompenzirani z drugimi ukrepi, na primer s pogozdovanjem. Svoj del moramo prispevati tudi mi, hkrati pa moramo reševati probleme v Sloveniji, ki so v zadnjih letih vedno bolj izraziti. Problem voda je gotovo eden izmed takih – ne le pitne vode za vse v vseh mesecih leta, ampak tudi ohranitev podtalnic. Ohranjanje biotske raznovrstnosti je naša trajna naloga. Pripraviti se moramo tudi na posledice okoljskih sprememb za mednarodne migracijske tokove. Področje podnebnih sprememb je tisto, kjer pride medgeneracijsko sodelovanje najbolj do izraza. Kar počnemo sedaj, bo imelo posledice za generacijo naših otrok in njihovih potomcev.
  
  
• Cilj mora biti, da ne žrtvujemo prihodnosti mladih zaradi naših sedanjih ugodnosti.

Človekova varnost – zagotavljanje celovite varnosti

• Obramba izhaja iz države, varnost pa iz človeka – zato človekova varnost.
  
  
• Varnostni izzivi so širok pojem, ki obsega veliko področij. Tudi takih, na katere še pred kratkim nismo pomislili. Obrambna varnost je le eno izmed njih. Naša vključenost v sistem kolektivne obrambe zveze NATO v sedanjem trenutku nima alternative. A misliti moramo tudi na druge vidike varnosti, ki poleg vojaških in političnih vključuje tudi gospodarske, humanitarne, okoljske, socialne in druge razsežnosti. Kibernetska varnost je skorajda že del obrambne. Odvisnost od drugih držav se na mnogih področjih kaže kot ranljivost, zlasti ko pride do prekinitev gospodarskih tokov. Znotraj EU si moramo prizadevati za dogovore, ki bodo povečevali našo skupno varnost. Zagotavljanje energetske oskrbe, vode in prehrane so primeri drugih vidikov varnosti. Poleg politično-vojaške in gospodarsko-okoljevarstvene in varnost tudi človekovo razsežnost. Človekova varnost pomeni nujnost, da ljudje živijo v svobodi in dostojanstvu, da niso revni, da lahko prosto uživajo svoje pravice in razvijejo svoj človeški potencial. Človekova varnost torej pomeni varnost pred vsem, kar ogroža možnosti za mir, stabilnost, trajnostni razvoj in uresničevanje človekovih potencialov.
  
  
• Cilj mora biti dogovor, kaj smo pripravljeni storiti in žrtvovati za to, da bomo vsi skupaj bolj varni.