Dne 20. januarja 2006 je odšel v večnost učitelj, univerzitetni profesor in nekdanji dekan Katoliške univerze v Buenos Airesu, oče številčne družine, spoštovani član slovenske skupnosti v Argentini in član slovenskega doma v Carapachayu, dr. Milan Komar.
Med številnimi predavanji in članki je tudi celih 20 let med 1968 do 1988, razen med počitnicami, imel mesečna predavanja o filozofskih temah v našem domu, namenjene univerzitetnikom. Takratni študentovski nemiri v Parizu in Berkeleyu so zahtevali novi red in so povzročili zmedo v svetu. Odmevalo je tudi med argentinskimi študenti, med katerimi so se vrstili slovenski visokošolci. Po razgovorih, je dr. Komar bil pripravljen imeti enkrat na mesec srečanje z mladimi in sicer v našem Domu zaradi domačnosti in zatišja ter bližini njegovega doma. Res je bila ta odločitev za mnoge težka zaradi daljave, a kot se je videlo pozneje, to ni vplivalo na udeležbo. Če Ie ni bilo kake večje prireditve tisti večer, je bilo na sestankih čez 20 fantov in deklet, visokošolcev in dijakov zadnjih let srednje šole. Prihajali so iz raznih koncev predmestja. Takrat avtomobili še niso bili dostopni študentu in so se nekateri vozili s kolektivi (mestnimi avtobusi) tudi dve uri do našega oddaljenega doma.
Predavanja dr. Komarja so bila vzgojna, navduševalna pri iskanju enostavne lepote v naravnem redu, vlivala so pogum za vztrajanje pri iskanju resnice in pravice, učila so krepiti voljo in poglabljati se v študij. Udeleženci so spoznali svetovne mislece, med njimi tudi katoliške kot Edith Stein, Josip Pieper, Romano Guardini in druge, ki so pomagali razumeti težke dogodke, ki so se pojavljali v 20. stoletju. Med resnimi besedami se je tudi pojavila nepričakovana šala. Pri vsakem srečanju je bila navzoča molitev in tudi sIovenska pesem se je oglasila.
Večletni slušatelj in njegov osebni prijatelj, pisatelj Zorko Simčič, je proti koncu jeta 1987 napisal in priredil knjižico z naslovom »Carapachayski anali«. V njenih 52 straneh opisuje vsebino predavanj v pesniški obliki, prepreženo s humorjem na filozofski ravni. Brošura je izšla v 25 izvodih namenjena slušateljem. Leta 1999 so pa Carapachayski anali bili ponatisnjeni v Ljubljani v večjem številu z dodatnimi pojasnili.
Udeleženci tečaja so se tekom let med seboj dobro spoznali, nastala so prijateljstva, ustvarili so se pari in nekateri se tudi poročili. Vsi ohranjajo lep, spoštljiv in hvaležen spomin na velikega dobrotnika, prijatelja in učitelja pokojnega dr. Milana Komarja.
Ob slovesu od pokojnega se je poslovil šluatelj predavanj takole:
Dr. Milan. Gospod Vas je poklical v Onostransko Glorijo,
ko je videl, da je vaše poslanstvo na tem svetu dovršeno.
Hvaležni smo vaši družini, ki je dovolila,
da ste nas obiskovali vsako tretjo soboto v mesecu skozi 20 let,
dokler ni moč bolezni premagala vašo voljo
.Pesem, ki ste hoteli skupaj z nami zapeti ob koncu predavanj je bila Zgodnja Danica.
Druga kitica označuje vašo življensko pot:
Zvezda vodnica, tvoji mornarji,
Vrgli ne bomo vesla iz rok,
Dokler ne bomo v tvoji se zarji
Zbrali ob tebi v radosten krog.
Naj Vam Bog plača za tako plemenito delo.
(Iz brošure ob zlatem jubileju Slovenskega doma v Carapachayu)
