V Sloveniji smo v mescu juniju imeli dva državna praznika: Dan Primoža Trubarja in Dan državnosti.
8. junij: Dan Primoža Trubarja
Čeprav je slovenski državni praznik, Dan Primoža Trubarja ni dela prost dan. Praznik je bil sprejet leta 2010 na pobudo tržaškega pisatelja Borisa Pahorja. Njegov namen je obeležiti spomin na začetnika slovenske književnosti, saj je Trubar leta 1550 izdal prvi slovenski knjigi: Abecednik in Katekizem. S tem je postavil temelje za oblikovanje slovenskega knjižnega jezika.
Primož Trubar je avtor 22 knjig v slovenščini in dveh v nemščini, poleg tega je napisal 10 predgovorov za dela drugih avtorjev v nemščini. Ker je bil prvi, ki je zapisal slovenski jezik, je moral postaviti temelje knjižnega jezika. Osnoval ga je na ljubljanskem govoru, dodal pa mu je dolenjske značilnosti in nekatere nemške besede. Prvi dve knjigi je napisal v gotici, kasneje pa je uporabljal latinico (bohoričico).
Trubar je bil prepričan, da se slovenskega jezika ni treba sramovati, ker je lep in gibčen. Dobro se je zavedal bogastva slovenskih narečij, ko je zapisal: »Ta slouenski jezik se povsod glih inu v eni viži ne govori. Drigači govore z dostimi besedami Kranjci, drigači Korošci, drigači Štajerji inu Dolenci ter Bezjaki, drigači Krašovci inu Istrijani, drigače Krovati«. Pri pisanju svojih knjig se je odločil za preprost in domač jezik: »Nesmo lepih, gladkih, visokih, kinštnih, novih oli neznanih besed iskali, temuč te gmajnske kranjske preproste besede, katere vsaki dobri preprosti Slouenec lehko more zastopiti«.
Trubar je ob svojem pisanju imel pred očmi vse Slovence, ne glede na njihove takratne politične meje. Že v prvi knjigi je pisal »vsem Slouencom«. Tudi kadar je uporabljal ožja deželna imena, kot so »kranjski« ali »Kranjec«, je vselej dodal tudi širši narodni izraz »Slouenec« ali »Slouen« in »slouenski«, kar priča o njegovi visoki narodni zavesti.
25. junija: Dan državnosti
Dan državnosti je slovenski državni praznik, ki se praznuje 25. junija in obeležuje spomin na 25. junij 1991, ko je Slovenija formalno postala neodvisna država. Tisti dan je slovenska skupščina sprejela ključne dokumente za odcepitev Slovenije od takratne Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ): Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji, ustavni zakon za njeno izvedbo in Deklaracijo o neodvisnosti.
Osamosvojitveni proces se je začel z demokratičnimi spremembami v 80. letih 20. stoletja, ki so privedle do plebiscita o samostojnosti 23. decembra 1990. Udeležba na plebiscitu je bila 88,5-odstotna, za samostojno in neodvisno državo pa je glasovalo 95% volivk in volivcev.
Slovenija je svojo samostojnost in neodvisnost slovesno razglasila dan po sprejetju ključnih dokumentov, 26. junija 1991 na Trgu republike v Ljubljani.
Dan kasneje, 27. junija, se je z napadom Jugoslovanske ljudske armade začela slovenska osamosvojitvena vojna, v kateri je Slovenija junaško obranila svojo neodvisnost. Istočasno so potekala uradna dogovarjanja slovenskih politikov, ki so – skupno s prizadevanjem Slovencev v zamejstvu in po svetu – dosegle hitro mednarodno priznanje nove Republike Slovenije.
Kmalu po osamosvojitvi je Slovenija postala članica Evropske unije, zveze NATO, uvedla je evro in vstopila v Schengensko območje, kar priča, da je bila odločitev leta 1991 za samostojno slovensko državo pravilna.
Dan državnosti mora zato biti dan radosti, ponosa in domoljubja! Bog živi Slovenijo!
Jože Jan
