V Sloveniji smo letos imeli super-ekstra dolg vikend. Na koledarju državnih praznikov sta namreč 27. april: »Dan boja proti okupatorju« in 1. ter 2. maj: »Praznik dela«. Skoraj 270.000 učencev in dijakov osnovnih in srednjih šol je imelo »prvomajske počitnice«, ki so sicer zadnje do poletja.
27. april – Dan boja proti okupatorju
V komunistični Jugoslaviji se je 27. aprila praznoval »Dan Osvobodilne fronte«. Po osamosvojitvi Slovenije so praznik najprej preimenovali v »Dan upora«, končno pa kot »Dan upora proti okupatorju«. Dan upora naj bi bil spomin na vse, ki so se skozi tisočletno zgodovino slovenskega naroda upirali tuji oblasti na slovenskih tleh in omogočili, da je leta 1991 Slovenija postala samostojna in suverena država. Je pa še vedno dan, ki ga izrabijo predvsem nostalgiki komunističnega režima, da – na podlagi lažnega prikazovanja zgodovinskih dogodkov – proslavljajo ustanovitev »osvobodilne« fronte.
1 . maj – Praznik dela
Prvi maj kot mednarodni praznik dela se praznuje v več kot 160 državah po celem svetu v spomin na žrtve demonstracij v Chicagu leta 1886, v katerih so se udeleženci potegovali za osemurni delavnik. Datum 1. maj je bil izbran kot praznik delavske solidarnosti leta 1889 iz političnih razlogov s strani marksističnega mednarodnega kongresa v Parizu. Tudi v Sloveniji so bila prva praznovanja že leta 1890. Po prvi svetovni vojni se je praznovanje še bolj razširilo. Od leta 1955 (v Sloveniji tudi po zakonu iz leta 1991) je 1. maj državni praznik dela, prosta pa sta dva dneva.
Jože Jan
