V Argentini imamo izjemno visoko število državnih praznikov in drugih dela prostih dni, za leto 2023 jih je napovedanih kar 19!

Kako je pa v Sloveniji? Bralce Svobodne Slovenije, ki so razpršeni po različnih državah okoli sveta, taka informacija zanima ne le zaradi splošne kulture ampak tudi zaradi dobrega načrtovanja potovanj v našo skupno domovino.

Zato bomo v posebni rubriki predstavili vse praznike in dela proste dneve, ki jih skozi leto obeležujejo v Sloveniji.

8. februar: Prešernov dan, slovenski kulturni praznik

V Sloveniji se praznuje slovenski kulturni praznik kot državni praznik in dela prost dan 8. februarja, na obletnico smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, brez katerega si slovenske poezije preprosto ne moremo predstavljati. Prešeren je bil prvi pesnik, ki je slovenski jezik povzdignil na raven umetniške govorice in se s tem umestil med največje evropske romantične pesnike.

Na ta dan poteka osrednja državna proslava, na kateri se podelijo Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada za vrhunske dosežke na področju umetnosti, ki pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice.

Mnoge kulturne ustanove na Prešernov dan brezplačno odprejo svoja vrata za obiskovalce.

Kaj je kultura?

Slovar slovenskega knjižnega jezika opiše kulturo kot »skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja«, »dejavnost, ki obsega področje človekovega umskega, zlasti umetniškega delovanja, ustvarjanja« in »lastnost človeka glede na obvladanje, uporabljanje splošno veljavnih načel, norm, pravil pri vedenju, ravnanju«.

Francoski novelist in politik Andre Malraux je napisal, da je kultura združitev vseh oblik umetnosti, ljubezni in misli, ki so skozi stoletja človeku omogočile, da je manj zasužnjen.

O pomembnosti kulture je slovenski filozof Anton Trstenjak izjavil: »Narod, ki nima svoje kulture, še sploh ni narod, je kvečjemu pleme. Narodnost pomeni skupnost duhovne zavesti«.

Kultura v Sloveniji

V Sloveniji je bilo konec leta 2021 skoraj 29.000 prebivalcev, ki so bili zaposleni ali samozaposleni v kulturnih dejavnostih.

Po zadnjih podatkih iz leta 2020, je 1.461 slovenskih založnikov izdalo 5.311 tiskanih knjig in brošur ter 1.420 e-knjig.

Kulturni domovi, gledališča, opere, glasbene ustanove in drugi izvajalci kulture so na slovenskih odrih pripravili okrog 11.200 kulturnih prireditev.

Filmski delavci so ustvarili 13 celovečernih filmov. Kinematografi so ponudili 292 filmov, med njimi je bilo 28 slovenskih. Filmske predstave si je ogledalo nekaj več kot 577.000 gledalcev.

Muzeji in galerije so v svojih prostorih pripravili 893 razstav in skoraj 17.000 izobraževalnih programov (med njimi je bilo največ vodenih ogledov).

V Sloveniji je 274 krajevnih knjižnic, v katerih je vpisanih skoraj 424.000 članov. Izposodili so si 16,6 milijona knjig. V knjižnicah je bilo 6,5 milijona obiskov.

Slovenija je v letu 2020 namenila za kulturo (za delovanje knjižnic, muzejev, galerij, gledališč, za koncertno, odrsko in filmsko produkcijo, spomenike, kulturna praznovanja, subvencije umetnikom, storitve radia, televizije in založništva) nekaj več kot 449 milijonov evrov, kar znaša 1% BDP.

France Prešeren

O Prešernu smo že večkrat objavili v Svobodni Sloveniji. Da ne bomo ponavljali in bralcev dolgočasili smo o Prešernu zbrali nekaj zanimivih – in morda ne zelo znanih – podatkov:

Prešeren naj bi se rodil 3. decembra 1800. Datum njegovega rojstva sicer ni znan, 3. decembra naj bi bil krščen. Na ta dan danes praznujemo »Ta veseli dan kulture«, ko kulturne ustanove brezplačno odprejo svoja vrata. Tako praznujemo dan Prešernovega rojstva ter dan smrti, 8. februar, ki je slovenski kulturni praznik.

Rodil se je kot tretji otrok in prvi sin Šimnu Prešernu in materi Mini. Domačiji, kjer je mali France skupaj s sestrami in bratoma preživljal otroška leta se je po domače reklo »Pr’ Ribč«

Prešernov rod je bil med najstarejšimi zgodovinsko ugotovljenimi kmečkimi rodovi na Gorenjskem.

Kot otrok je bil izjemno bister, zelo hitro se je naučil pisati in brati, v šoli pa so ga zapisali v zlato knjigo učencev.

Prvič je šel od doma pri 7. letih.

Znano je, da je bil Prešeren odvetnik, čeprav so doma želeli, da bi študiral teologijo. Manj znano pa je, da je na Dunaju sprva študiral filozofijo.

Med Slovenci kroži mit o Prešernu kot alkoholiku. A temu ni tako. Prešeren je bil navaden meščan, ki je kdaj pa kdaj zavil v gostilno in spil kak kozarček, a bolj zaradi družbe in sprostitve, kot pa zaradi alkoholizma.

Bil je zelo radodaren, zlasti do otrok in revežev, čeprav ja pogosto sam bil brez denarja.

Med sorodniki, prijatelji in znanci je veljal za prijaznega, skromnega, tihega in redkobesednega človeka.

Balada »Povodni mož« govori o zali Urški, Prešeren pa naj bi jo posvetil lepotici, hčerki krčmarja Dolenca, ki jo je spoznal in se vanjo zaljubil. Toda krčmarjevi hčerki ni bilo ime Urška, pač pa Zalika.

»Zdravljica«, katere sedma kitica je leta 1991 postala slovenska himna, je nastala okoli martinovega leta 1844, prvič pa je bila objavljena šele leta 1848 v »Kmetijskih in rokodelskih novicah«. Prešeren je ni hotel objaviti v »Poezijah«, ker je cenzura črtala dve kitici. Strogi cenzor, ki je prešerna označil za zavestno nemoralnega pesnika je bil Jernej Kopitar.