V soboto, 21. septembra, so v prelepem spomladanskem dnevu družine Balantičeve šole veselo praznovale dan slovenskih učiteljev ob spominu na očeta slovenskih šol, blaženega Antona Martina Slomška.

Ob začetku proslave je voditeljica šole, ga. Irena Urbančič Poglajen, pozdravila vse navzoče: učence slovenske osnovne šole, učence tečaja ABC, starše, stare starše, sestre in brate naših učencev ter seveda vse učiteljice, ki vsako soboto prihajajo z veseljem in ljubeznijo v našo šolo. Tako smo se tudi spomnili na dolgoletno vzgojiteljico gdč. Angelco Klanšek, ki jo imenujemo kar »mati« naše Balantičeve šole.

Ponosno in spoštljivo so slovensko zastavo prinesli učenci osmega razreda: Valentina Dellacasa Poglajen, Marko Marini Godec, Mathias Indihar in Tomaž Dellacasa Poglajen.

Ob prazniku nam je spregovorila ga. Alenka Zupanc Urbančič in nakazala najlepše vrline velikega domoljuba in vzgojitelja blaženega Slomška. V besedi nam je približala njegove bogate in vzgojne napotke:

BLAŽENI  ŠKOF ANTON MARTIN SLOMŠEK IN VZGOJA

Blaženi škof Anton Martin Slomšek je živel v večnarodnosti avstrijski monarhiji, v času velikih sprememb v prvi polovici 19. stoletja. Sredi vsega tega je Slomšek ostal trden steber kot duhovnik, škof, vzgojitelj, pedagog in tudi politik. Blaženega Slomška štejemo med največje vzgojitelje slovenskega naroda. Bil je pobudnik ustanavljanja šol, pisal je učbenike, izdajal knjige, pridigal, učil, svaril, spodbujal. Med temeljne vrednote je poleg vere postavljal vzgojo, materin jezik, narodnost, izobrazbo.  Med vsemi pa je najbolj izpostavil osnovno celico vse človeške družbe – družino:

Najpomembnejša drevesnica človeške skupnosti je družina. Naša največja skrb morajo biti dobri krščanski zakoni. Če bo družina kot prva in najbolj pomembna ustanova družbe zdrava in  bodo njene obveznosti zvesto in zavestno izpolnjene, bo tudi človeštvo zdravo.  Bodo zdravi naši otroci in narodi sveta. Prav v zakonu in družini je tista točka, v kateri se vezi družine, domovine in Cerkve najbolj notranje povezujejo.

Zadnji vesoljni cerkveni zbor je poudaril, da so starši prvi vzgojitelji svojih otrok in naj skrbijo, da bo njihova družina domača Cerkev. Zato je prvi pogoj za zdravo vzgojo otrok lep krščanski zakon, ki je že brez besed, le z zgledom, najboljša vzgoja. Blaženi Slomšek tako govori zakoncem: O, zakon, zakon, ti si sreča ali največja nesreča tega sveta!  Srečni zakoni so tisti, ki so pošteno z Bogom sklenjeni in v katerih se živi pravično z Bogom … Kdor hoče živeti v zakonu z Bogom, se mora varovati pet sovražnikov srečnega zakona: ljubosumnosti, zakonske nezvestobe, hude jeze, lakomnosti in zapravljivosti. Če v zakonu le eden izmed petih sovražnikov prebiva, v njem ni Svetega Duha. Zakon ima tudi pet prijateljev, ki skrbijo za pravo zakonsko srečo: pobožnost, zakonsko zaupanje, varčnost, sveta zakonska ljubezen in potrpežljivost. Blagor hiši, mestu, deželi, ki ima veliko srečnih zakonov! 

Prva vzgoja pa je seveda doma v družini, to je temelj, brez katerega ne gre. Slomšek je v Drobtinicah leta 1851 objavil pomenljive nauke o slabi in dobri vzgoji otrok.  Boljših časov ne bo, dokler ne bo dobro vzgojenih otrok. Slaba vzgoja otrok je mati slabih časov.

Vzgoja otrok je najimenitnejše delo, ki ga malokdo obvladuje, čeprav gre le za dve opravili: skrbno varovati otroke in jih pridno učiti vsega dobrega prepoznati. Da bodo otroci pošteno odrasli, se morajo skrbno varovati zunanjih in notranjih sovražnikov, paziti moramo, kako se razvijajo, neprestano jih moramo učiti in opozarjati. Oh, očetje in matere, varujte otroke greha, varujte jih pred slabo družbo! Oče in mati morata otroke odvaditi hudih razvad in slabih nagonov. Najnevarnejši so jeza, nevoščljivost, nečimrnost (vanidad) in nepokorščina. Otroke je treba naučiti, da ubogajo brez besed. Tudi Jezus se je pokoraval svojim staršem. Pazite in opazujte svoje otroke. Pogovarjajte se. Nikar jih ne zagovarjajte in ne dajajte jim potuhe. Ne naveličajte se učiti, moliti, opozarjati svoje otroke. Dokler je drevo mlado, se še lahko zravna – staro drevo se zlomi. Otroke je treba pridno učiti in privajati na vse dobro. Molitev je zlati, nebeški ključ za otroke. Matere, zjutraj in zvečer ne pozabite opominjati otrok k molitvi; očetje naj na glas naprej molijo – taka molitev bo otrokom jutranja zarja srečnega življenja. Molitev nedolžnih otrok je zlata vredna. Človek je ustvarjen za delo, kakor ptica za letanje in riba za plavanje. Na delo se je treba navajati od malega.  Pridno delo lastnih rok blagoslovi dobri Bog. Bog nas varuj pred vsako ujmo, posebno pred tremi nesrečami: – skopimi starši, ki jim denar pomeni več kot otroci; – zanikrnimi starši, ki ne skrbijo za otroke in vzredijo divjake, in – slabo vzgojenimi otroki, ki so največja nesreča. (prim. Anton Martin Slomšek, Krščanska beseda Antona Martina Slomška, Slomškova založba, Maribor 2000, 142-150) To so sto petdeset let stari nauki blaženega Antona Martina. Zdi se nam, da so napisani za današnji čas. Zapišimo si jih v srce in jih uresničujmo, da bomo lahko z večjim upanjem gledali v prihodnost.

Bl. A. M. Slomšek, pomagaj nam v teh čudnih časih

V prvi točki nastopa nas je učenec Tečaja ABC, Mario Tomazin, presenetil s petjem lirične skladbe, ki jo je namenil in v dar poklonil učiteljicam in vsem navzočim.

Naši najmlajši učenci iz vrtca se radi igrajo, plešejo in prepevajo slovenske pesmice. Pod vodstvom otroških vzgojiteljic so nam zapeli in pokazali prizorček »Mucek miško je lovil«.

Nato so nam šolarji 5. in 6. razreda z gdč. Danico Malovrh in 1. razred z go. Alenko Zupanc Urbančič pokazali, kaj vse se učijo v slovenski šoli in doma. Z recitacijami »Svinčniki«, »Pika pok« in “Potepena šolarja” so nas prepričali, kdo je v življenju resnično uspešen in srečen.

Učenci 7. in 8. razreda z gdč. Ivano Tekavec na čelu so nam predstavili “Samostalnik” avtorice Berte Golob; nato pa nam s smešnim nastopom z osličkom potrdili, da v življenju “nikoli ne bomo mogli vsem ustreči”.

Pesem je pri nas vedno doma! Pod spretnim vodstvom ge. Lučke Marinčič so nam učenci od 1. do 4. razreda zapeli “Kaj vse znamo”.

Za konec proslave in predno smo še korajžno zapeli Slomškovo himno, so vsi navzoči učenci izrazili ljubezen učiteljicam z rdečim nageljem. Presenetili so jih še z bogatimi darili! Zatem smo se vsi skupaj poveselili na zakuski, ki je bila pripravljena v obednici Našega doma.

Ob zaključku teh vrst praznovanj se zavedamo marsikaterih stvari, za katere smo lahko hvaležni. Najprej naj gre zahvala Bogu, ki že 73 let ohranja našo drago Balantičevo šolo! Veliko število izmed staršev in vse sedanje učiteljice so sedeli na njenih šolskih klopeh. V svobodi in celo življenje smo lahko svoja srca polnili z ljubeznijo do vsega, kar je slovenskega… Zdaj to bogastvo želimo in moramo odgovorno podajati naprej.

Zahvala gre tudi staršem, ki vsako soboto prihajajo od blizu in daleč in s tem dokazujejo, kako vrednotijo slovenski jezik, kulturo, zdravo okolje, krščansko vzgojo in vse, kar jim še danes nudi sobotna slovenska šola. Iskreno se zahvaljujemo odboru staršev, ki učiteljicam in učencem brezpogojno stoji ob strani!

Zahvala gre tudi našim dragim učencem, ki nas vedno znova spodbujajo, da nadaljujemo s prelepim a odgovornim poslanstvom.

Ob prazniku dneva učiteljev pa gre največja zahvala vsem učiteljicam, katehistinjam, pevskim voditeljicam in knjižničarki, ki s tolikšno ljubeznijo darujejo svoj čas, svoje sile, talente, predvsem pa ljubezen v dobro sanjuškim šolarjem in učencem Tečaja ABC.

Naj bodo složno sodelovanje, medsebojna opora in pomoč še vedno trdni stebri naše drage šole!

Učiteljice Balantičeve šole