Popisi so najpomembnejši in najobsežnejši primarni vir statističnih informacij in dajejo možnost primerjave sprememb skozi čas. Državam zagotavljajo informacije o posameznikih, gospodinjstvih in ekonomskem in socialnem položaju prebivalstva.
Najstarejši znani popisi prebivalstva so bili opravljeni v Egiptu leta 3050 pred Kristusom in na Kitajskem leta 2238 pred Kristusom, ko je cesar Yao naročil izdelavo splošnega popisa, ki je zbral podatke o položaju kmetijstva, industrije in trgovine. V vseh starih civilizacijah, kot so Babilon, Egipt, Kitajska in Rim, je bilo štetje prebivalstva običajno. V Svetem pismu je v 4. Mojzesovi knjigi omenjen popis vseh moških, starejših od 20 let. Jezus se je rodil v Betlehemu prav zaradi popisa prebivalstva…
V Argentini so letos izvedli nov popis prebivalstva. Kot novost je bil popis izveden v dveh fazah: med 16. marcem in 18. majem je prebivalstvo imelo možnost, da na vprašalnik odgovori prek spleta. Druga faza popisa je bila izvedena 18. maja, s tradicionalno akcijo popisa s terensko metodo. Popisni vprašalnik je vseboval 56 vprašanj.
V letošnjem popisu najdemo, poleg že običajnih klasičnih točk, tudi vprašanja o etičnem samoprepoznavanju in samodojemanju spolne identitete. In pa še nekatera, ki kažejo na veliko socialno ogroženost: ali ima vaša hiša streho in talno oblogo? imate pitno vodo in dostop do kanalizacije?
Kako poteka popis prebivalstva v Sloveniji?
Prvi popis prebivalstva na slovenskem ozemlju je naročila cesarica Marija Terezija, izvedli pa so ga 31. oktobra 1857. Nato so bili popisi v okviru tedanje Avstro-Ogrske izvedeni še v letih 1869, 1880, 1890, 1900 in 1910. Med prvo in drugo svetovno vojno sta bila v Sloveniji samo dva popisa, in sicer leta 1921 in 1931. Po koncu druge svetovne vojne so jih v okviru Jugoslavije izvedli šest: leta 1948, 1953, 1961, 1971, 1981 in 1991.
Prvi popis v samostojni državi je bil izveden marca 2002. Po končnih podatkih tega popisa je v Sloveniji živelo 1.964.036 prebivalcev, kar je 2,6 odstotka več, kot so jih našteli v popisu leta 1991.
Od leta 2011 Slovenija popise prebivalstva izpeljuje na registrski način: brez terenskega dela, s povezovanjem podatkov iz številnih administrativnih in statističnih podatkovnih virov. S tem je Slovenija postala ena tedaj redkih evropskih držav, ki so popis prebivalstva izvedle registrsko. Prva na svetu je bila Danska, sledili sta Nizozemska in Finska, v letu 2011 pa so ga poleg Slovenije izvedle še Andora, Avstrija, Belgija, Islandija, Norveška in Švedska. V letu 2021 so ta način sprejeli tudi Litva, Latvija, Španija in Turčija.
Pomembna prednost registrskega popisa prebivalstva je to, da omogoča, da se popisi izpeljujejo pogosteje, in ne le vsakih deset let. V Sloveniji so po letu 2011 popis v taki obliki izpeljali še v letih 2015,2018 in 2021. Večino vsebin o prebivalcih, ki so bile nekoč samo »popisne« (npr. izobrazba, status aktivnosti), izpeljujejo zdaj iz obstoječih registrskih podatkov vsako leto in tako uporabnikom ni treba več čakati nanje celo desetletje.
Po zadnjih uradnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije ima Slovenija 2.107.180 prebivalcev, povprečna bruto plača je v višini € 1.927,08, stopnja brezposelnosti je 4,5% aktivnega prebivalstva, letna realna rast Bruto domačega proizvoda je 9,8%, letna stopnja inflacije pa je 6,9%.
