V ponedeljek, 26. februarja, je veleposlanica Jadranka Šturm-Kocjan priredila počastitev slovenskega kulturnega praznika; vršila se je v prostorih fundacije “El Sonido y El Tiempo Internacional”, katere ustanovitelj in direktor je pianist Daniel Goldstein, ki je pred leti nastopal s kvartetom Tartini.
Ker je na obisku v Buenos Airesu slovenska sopranistka Elvira Hasanagić, je bila prav ona naprošena da odpoje slovensko himno. Argentinsko je pa zapel baritonist Andrej Rezelj. Razne trenutke je pa povezovala Petra Česen-Čatar.
Sledil je govor gospe veleposlanice, nato je pa Elvira Hasanagić ob spremljavi Goldsteina zapela tri Simonitijeve samospeve: na Kajuhove verze “Preveč je sreče”, na Samcove “Pomlad” in na Kosovelove “Ples v rdečem”. Te skladbe so tudi vključene v pravkar izdani Elvirini zgoščenki, ki vsebuje poleg Simonitija tudi Berga, Osterca in Wolffa.
Med navzočimi je bil sloviti argentinski skladatelj Saúl Cosentino. Po nastopu Elvire je Daniel dodal klavirsko Cosentinovo skladbo “Este amor como un sol”.
Dvorana fundacije, v kateri je Marina Horak lani imela master class, je bila polna; poleg že omenjenih so bili navzoči razni diplomati, slovenski rojaki in osebnosti iz tukajšnje kulturne scene.
Veleposlanica je zatem gostom ponudila penino, slovensko in argentinsko vino, postreženi so bili tudi s kranjskimi klobasami, kanapeji, potico, flancati, ki so jih vsi z veseljem sprejeli.
Še nekaj besed o sopranistki. Navzoče so presenetile njene izvedbe, njen čisti, lirični, lepo zveneči glas in brezhibna interpretacija. Po aplavzu je ponovila enega od samospevov. V teatru Colón bo nastopila v vodilni vlogi prve opere v sezoni, in sicer “Tri sestre” Petra Eötvösa in Clausa Henneberga, po drami Antona Čehova. Citiram nekaj besed Marijana Zlobca o tem delu: “Ali je drama Petra Ivanoviča Čehova efektna dramska snov za sodobno opero? Vprašanje se zdi bolj povezano s sočasno ustvarjalnostjo ruskih skladateljev kot s kakšnim sodobnikom. A je očitno drama Čehova kot operni libreto morala čakati na svojo priložnost skoraj sto let. Opero tri sestre je namreč napisal sodobni madžarski skladatelj Peter Eötvös. … je bila svetovna praizvedba že 13. marca leta 1998 v Lyonu. Rokopis opere si je pridobil svetovno znani zbiralec Sacher (Stiftung) v Baslu, ki je mimogrede rečeno lastnik mnogih Globokarjevih rokopisov. “(https://marijanzlobec.wordpress.com/2016/03/20/tri-sestre-cehova-kot-sodobna-opera/).
Rok Fink
